Clémentine Deliss: Načrt za mobilno fakulteto umetnosti

Laboratorij kuratorskih praks | Leto 10 | Delavnica

6., 7., 9., 10. in 11. februar 2007
Cankarjev dom,dvorana M3/4, Prešernova 10, LJ

Delavnica Načrt za mobilno fakulteto umetnost je bila rezultat sodelovanja dveh institucij, SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana in Maska, ki že vrsto let, vsaka na svojem področju, izvajata izobraževalna programa Svet umetnosti in Seminar scenskih umetnosti. Sodelovanje je tokrat potekalo drugič, vsekakor pa upamo, da bo le to postalo še bolj poglobljeno in tako oplemenitilo vsebine obeh izobraževalnih programov.Namen delavnice je bil predvsem ta, da se posameznike, ki so bili vključeni v process delavnice, spodbudi k razmišljanju o različnih modelih izobraževanja, ki bi lahko prispevali k vzpostavitvi neke inštitucije sodobne umetnosti, ki bi v našem prostoru odprla neke novosti. V proces delavnice so bili vključeni posamezniki, ki imajo povsem različne delovne izkušnje, ki so bile zagotovo ključne za izpeljavo delavnice.

Clémentine Deliss že leta deluje v okviru umetnostnih akademij, zadnje štiri leta pa se ukvarja z vprašanji bodoče akademije. Svojo bodočo akademijo umetnosti je zasnovala predvsem znotraj različnih umetnostnih institucij, v katerih je delovala in v vseh letih raziskovalnega projekta, se je osredotočala predvsem na razmišljanje o načinih, vsebinah, in strukturah, ki bi bile smiselne za vzpopstavitev le te. Skozi leta je prišla do zanimivih izhodišči in vprašanj, ki jih je za delavnico Načrt za mobilno fakulteto umetnosti formulirala v tri sklope vprašanj:

1. Kartografija mobilnosti
Kaj je mobilnost v umetniškem raziskovanju in praksi? Ali gre za klasični romanticizem ali neoliberalno politiko vere v mobilno, peripatetično fakulteto umetnosti? Če ne, kako lahko udejanjimo potujoče akademije? Kaj se lahko naučimo iz konceptualne in organizacijske strukture novejših majhnih združenj in umetniških kolektivov? Ali gre za primere povečane lokalizacije ali mobilnosti? Je mobilna fakulteta za umetnost sploh lahko samozadostna ali moramo vzpostaviti nestalne in neformalne ekonomske parametre kot del produktivnosti nove strukture? Kdo je lahko gostitelj nove mobilne fakultete za umetnost?

2. Pozicija umetnika in kustosa kot polimatičnega protagonista
Kaj je v današnjem svetu polimatično? Kako kustosi prenašajo specifično in raznoliko v svoj način dela z umetniki in občinstvom? Kako reflektiramo umetnikovo artikulacijo, ki kombinira aktivnosti, ki vključujejo razstave v prodajnih galerijah, vedno večje sodelovanje na velikih mednarodnih razstavah in “aktivistično” izobraževanje? Zakaj umetnike zanima izobraževanje in zakaj je raziskovanje trenutno tako vznemirljivo? Pod kakšnimi pogoji lahko umetniške šole in univerze spodbudijo avtonomno dinamiko prakse in produkcije?

3. Definiranje bodoče fakultete znanja
Kaj je fakulteta znanja? Je to oseba, veščina, ki se je naučimo, ali disciplina, ki evocira razmerja moči? Se bojimo imenovati člane nove kompetentne akademije umetniške prakse in umetnostne teorije in raje ostajamo pri nevtraliziranih in polabstraktnih definicijah? Katere formulacije in metodologije produkcije znanja presegajo kulturne in disciplinarne meje? Kdo ali kaj prenaša znanja iz enega mesta/kraja/konca na drugega? Katere oblike znanja in umetniške prakse ne potujejo in se ne prevajajo in zakaj? Ali obstaja zmeda med privatnim in socialnim, oziroma med prikritim in javnim v našem konceptu bodočih fakultet znanja? Kakšno vlogo danes, petnajst let po pojavu “globalne umetnosti”, igrajo kustosi?

Bodoča akademija ali katerakoli institucija, ki bi se ukvarjala z izobraževanjem vsekakor kaže na težnjo po mobilnosti, s tem mednarodno povezovanje neformalnih izobraževalnih programov. Predvsem bi šlo za prenašanje vsebin iz enega prostora v drug, kar je nadvse potrebno za vzpostavitev inštitucije prihodnosti, ki vsekakor stremi k polimaticnosti in s tem seveda k raznolikosti.

Preko teh vprašanj, so udeleženci delavnice v štirih dneh intenzivnega dela pod mentorstvom Clementine Deliss, uspeli koncipirati predlog delovanja bodoče institucije, v kateri bi, tako vsebinsko kot organizacijsko, tudi sami delovali.

Končni produkt delavnice »Načrt za mobilno fakulteto umetnosti« je imaginarna vzpostavitev umetnostne institucije prihodnosti. Skupek idej udeležencev delavnice je združen v podobi prostora Penziona ali Guesthouse-a. Glavna prednost te umetnostne institucije je samostojnost in manjša odvisnost od javnih financ. Organizacijska struktura se deli na tri skupine in sicer na skupine: moderatorji (koordinacija in vodenje institucije), raziskovalci (programski sodelavci) in slušatelji (različni profili ljudi). Formalno je institucija razdeljena na servisni in produkcijski del, ki pa nista strogo ločena. Servisni del je v prvi vrsti platforma za pridobivanje finančnih sredstev, ki bodo porabljena v produkcijskem delu. Predvsem gre za produkcijo dolgoročnejših projektov, najsi gre za predavanja, delavnice, raziskovalne projekte, razstave, performanse ali pa dejavnosti iz drugih področij umetnosti, odvisnih od preferenc moderatorjev.

Prepis (pdf, 161KB) javne predstavitve delavnice Načrt za mobilno fakulteto umetnosti, Cankarjev dom, 11. 2. 2007.

V okviru delavnice je nastala tudi gledališka igra Das Gasthaus Polymath (pdf, 140KB), avtorice Maje Šorli.

Udeleženci delavnice so bili:
Alja Buič, Andraž Golc, Samo Gosarič, Tevž Logar, Maja Lozič, Vasja Nagy, Teja Rot in Maja Šorli.

Predavanje in delavnica sta bila pripravljena v sodelovanju z Zavodom Maska, Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti, letnik 2006/07.