06 Okt

Ekipa

by su

Tia Čiček

Foto: Sara Rman

Lara Plavčak

Foto: osebni arhiv

Urška Aplinc

Foto: Lana Špiler/arhiv Kina Šiška

Ekipa SCCA

Tia Čiček (1992) je magistrica_ umetnostne zgodovine in kurira razstave, prek katerih preučuje in eksperimentira z alternativnimi procesi in sodelovanji, ki premišljajo okoliščine, naloge in odnose kuriranja. Zaradi njenega_ zanimanja za kuratorske metodologije in izmenjavo znanj je obiskovala_ tečaj Thinking With Works of Art pod mentorstvom Ruth Noack in Grace Samboh na Mednarodni poletni akademiji likovnih umetnosti v Salzburgu. Leta 2020 je zaključila_ Šolo za kuratorke prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana). Od maja 2021 je del mednarodnega fluidnega kuratorskega kolektiva bad curating inc., kjer razmišljajo o načinih kuriranja in nudijo podporo drug drugemu. Skupaj s filozofom, teoretikom in kuratorjem Maximilianom Lehnerjem vodi delavnice za branje in refleksijo Work, Curator, Work!, kjer facilitirata prostor za enakopravno deljenje znanja in izkušenj na področju sodobne umetnosti in osebnih težav. Od januarja 2020 je umetniška vodja Galerije Škuc, od julija 2022 pa z Laro Plavčak in Urško Aplinc vodi šolo Svet umetnosti. Maja in junija 2024 je bila izbrana_ za rezidentko programa Artist-in-Residence v muzejski četrti Dunaj (MQ WIEN), ki ga podpira fundacija ERSTE. Njena_ kuratorska praksa se osredotoča na sodelovalne prakse ustvarjanja razstav, ki predpostavljajo, da so feministične in queer metodologije osnovna podlaga za sodelovanje in razprave. Njeno_ kuratorsko raziskovanje se trenutno poigrava z idejo prepletenega kuratorstva, ki uvaja tezo, da smo vsi povezani v skrbi za vse človeške in več-kot-človeške akterke_, vključene v predstavljanje sodobne umetnosti in razpravo o njej.

Lara Plavčakje od 2019 strokovna sodelavka zavoda SCCA-Ljubljana, kjer od 2022 skupaj s Tio Čiček in Urško Aplinc vodi Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je končala šolo Svet umetnosti. Kurirala je razstave sodobne umetnosti na različnih razstaviščih v Sloveniji in tujini. Od februarja 2018 do septembra 2019 je bila vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. Od 2016 do 2019 je v galeriji DobraVaga vodila program ZINE VITRINE.

Urška Aplinc deluje kot producentka in kuratorka. V 2022 je bila umetniška vodja programa v Kinu Šiška za področja vizualne in avdio-vizualne umetnosti ter intermedije, trenutno pa je samozaposlena v kulturi kot kuratorka in kiparka. Leta 2021 je magistrirala iz Kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je tekom študija prejela tri nagrade ALUO za svoje delo. Leta 2018 je na SCCA-Ljubljana zaključila šolo Svet umetnosti, istega leta pa je postala strokovna sodelavka Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Od 2019 do 2022 je bila del kolektiva galerije DobraVaga, kjer je delovala kot koordinatorka programa in kuratorka, od 2020 do 2022 pa je vodila program kulturno-umetnostne vzgoje v Kinu Šiška. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav. V sklopu svoje umetniške prakse je sodelovala na več razstavah in festivalih pri nas in v tujini, med drugim v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, Galeriji Škuc, Cirkulaciji2, Centru sodobnih umetnosti v Celju in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Izdelava spletne strani: Vesna Bukovec

Alenka Gregorič

Foto: Aleš Beno

Vadim Fiškin

Foto: Pirje Mykkänen/Kiasma Museum

Mentor in mentorica

Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je živel do leta 1996, zdaj živi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe – na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije – zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermitaž, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova, z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bučar.

Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in piska. Od leta 2003 do leta 2010 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, med letoma 2010 in 2020 pa programska vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Tobačna. Trenutno je zaposlena v Cukrarni, kjer dela kot programska vodja in kustosinja. Kurirala je številne razstave doma in v tujini, med drugim je bila kustosinja slovenskega paviljona na Beneškem bienalu (2009) in sokustosinja Grafičnega bienala Ljubljana (2009). Pripravila je velike pregledne razstave umetnic_kov iz balkanske regije v Istanbulu (2016) ter v Guangzhouju in Hangzhouju na Kitajskem (2017). Napisala je mnogo esejev in člankov za različne publikacije in uredila številne kataloge, knjige umetnic_kov in druge publikacije.

Predavateljice_

Alenka Pirman (1964) je umetnica in publicistka, samozaposlena v kulturi. Diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). Med letoma 1996 in 1998 je študirala antropologijo vsakdanjega življenja na Institutum studiorum humanitatis (ISH), leta 2022 pa doktorirala iz heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s preučevanjem družbene vloge umetnika_ pri posredovanju kulturne dediščine. V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991–93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko RS (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994–98). Izvedla je nekaj metodoloških razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nemških izposojenk (Arcticae horulae, 1991–98), z deponirano zbirko Policijskega muzeja (Primer. Umetnost in kriminaliteta, 2005, z Biserko Debeljak) in se v nadaljevanju posvetila razvoju efemernih umetniških del (Deveta Koromandija, od 2007). Leta 2014 je MGLC pripravil pregledno razstavo njenega umetniškega delovanja. Od leta 2004 deluje v okviru Društva za domače raziskave (DDR), kjer se ukvarja s fenomenom ljubiteljskega zbiranja in preučevanjem transformacije statusa predmeta skozi tržne, umetniške in muzealske procese.

Domen Ograjenšek je piska, kuratorka in kritičarka sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanja članica uredništva ŠUM in njegovega raziskovalnega kolektiva. S predavanji in seminarji je sodelovala z umetnostnimi institucijami kot so Mednarodni grafični likovni center (MGLC Ljubljana), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Galerija Škuc, PhaseBook Prague in Mednarodni festival računalniške umetnosti (IFCA). Pred kratkim je pri Aksiomi izšla tudi njena knjiga Restricting Flight for Surreptitious Assembly – The Diagrammatic, the Mark and the Vectorial Image.

Dominika Maša Kozar se je po diplomi iz muzikologije poglobila v glasbeno produkcijo in z zasedbo FUTURSKI raziskala vse aspekte bendovskega življenja. Trenutno skrbi za digitalni marketing v Centru urbane kulture Kino Šiška in pri predstavitvenem festivalu MENT Ljubljana. V zadnjih letih izvaja predavanja in delavnice na temo družbenih omrežij in spletne promocije. Poleg tega je tudi menedžerka raperja Vazza in promotorka indie rock fenomena MRFY, kjer ji prav pridejo predhodne izkušnje pri vodenju in promociji založbe KAPA Records.

Janez Fakin Janša je konceptualni umetnik, performer in producent, ki živi v Ljubljani. Je avtor številnih videov, performansov, instalacij in novomedijskih umetniških del, ki so bila predstavljena na številnih razstavah in festivalih po svetu. Je režiser filma Jaz sem Janez Janša, soustanovitelj in direktor Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti, Ljubljana (skupaj z Marcelo Okretič), in umetniški vodja Projektnega prostora Aksioma. Od leta 2016 predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. (Foto: Miha Fras/Aksioma)

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana je neprofitna kulturna ustanova, ki se ukvarja s produkcijo, predstavljanjem in širjenjem umetniških projektov ter razstavnih, diskurzivnih in izobraževalnih programov, s čimer si prizadeva kritično razumeti strukture sodobne družbe in vlogo novih tehnologij pri oblikovanju našega dojemanja.

Mag. Jasna Jernejšek je trenutno zaposlena kot umetniška vodja programa vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška ter vodja galerije DobraVaga v Ljubljani. Pred tem je delovala kot samostojna kuratorka, raziskovalka, tekstopiska in predavateljica na področju sodobnih vizualnih umetnosti, s poudarkom na interdisciplinarnem prepletanju družboslovne teorije, zgodovine fotografije, sodobnih avtorskih praks in vizualnih komunikacij.

Katja Mahnič je docentka za občo umetnostno zgodovino na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer izvaja predmete s področja obče umetnostne zgodovine, muzeologije in konservatorstva. Raziskovalno se ukvarja z materialno kulturo, zgodovinsko muzeologijo, razvojem muzejskih razstav in razstavnih strategij ter sliko kot zgodovinskim virom, pri čemer jo zlasti zanima vloga umetnostnih zbirk in muzejev pri vzpostavljanju umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline. Posebno področje njenega zanimanja je tudi dostopnost muzejskih ustanov.

Lilijana Stepančič je ekonomistka ter profesorica umetnostne zgodovine in sociologije. Delala je kot direktorica kulturnih institucij in kustosinja. Je likovna kritičarka ter piska esejev o likovni umetnosti in likovnih sistemih v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. Redno objavlja v Likovnih besedah.

Miha Satler deluje na področju umetnosti in kulturne produkcije v okviru Društva ŠKUC in Zavoda Kersnikova. V društvu Asociacija je v letih 2022 in 2023 delal kot strokovni sodelavec zadolžen, med drugim tudi za razreševanje pravno-formalnih in administrativnih težav samozaposlenih v kulturi v okviru servisa za samostojne ustvarjalce društva.

Nina Vošnjak je od leta 2022 zaposlena kot kustosinja pedagoginja v Cukrarni, kjer pripravlja obrazstavne programe, katerih namen je približevanje sodobne umetnosti otrokom in mladostnikom_. Pred tem je 8 let sodelovala s pedagoško službo Narodnega muzeja Slovenije in 2 leti kot pedagoginja delovala v Mestnem muzeju Ljubljana. Z Mestno knjižnico Ljubljana je večkrat sodelovala pri projektu knjižnično-informacijskega opismenjevanja s poudarkom na spoznavanju naravne in kulturne dediščine, krajši čas pa je bila zaposlena na področju vseživljenjske karierne orientacije na Zavodu za zaposlovanje RS. Ker si prizadeva sodobno umetnost približati ranljivim skupinam, je kot prostovoljka z željo po pridobivanju praktičnih znanj za delo z različnimi ciljnimi skupinami sodelovala z društvom Altra, Socialno akademijo in Legebitro, ter z istim namenom opravila študijski program Psihoterapevtske propedevtike.

Urška Jež je diplomirana kulturologinja in magistrica menedžmenta nevladnih organizacij. Je producentka v kulturi. Z Društvom Mesto žensk sodeluje od leta 2006, od 2014 kot izvršna producentka. Pred tem je bila izvršna producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, kot producentka ali organizatorka pa je sodelovala tudi s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami s področja kulture. Izziv pridobivanja sponzorstev jo je pritegnil do te mere, da je raziskovanju le teh skozi prizmo podjetij posvetila magistrsko delo. Ob tem se je v zadnjih dveh letih udeležila več usposabljanj na temo fundraisinga NGO Academy ERSTE Fundacije. V okviru svojih delavnic želi pridobljena znanja in metodologijo deliti s kolegi_cami.

Polona Torkar je vodja strokovne pisarne in podpredsednica Asociacije, v domačem kulturnem prostoru pa v različnih vlogah deluje od 2006. Med drugim je med 2018 in 2020 opravljala funkcijo odgovorne urednice Radia Študent, kot vodja projektov ali del produkcijskih ekip pa sodelovala z Društvom Ljudmila, s prostorom razvojnih umetnosti osmo/za KUD Channel Zero in drugimi.

Rebeka Vidrih, docentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študirala umetnostno zgodovino, leta 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje. Predava predmete Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.–18. stoletje) in Umetnost novega veka v Zahodni Evropi II (19.–20. stoletje), Fotografija in mediji sodobne umetnosti ter Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine.

Rok Vevar je leta 2012 v svojem stanovanju ustanovil Začasni slovenski plesni arhiv in ga aprila 2018 preselil v Muzej sodobnih umetnosti Metelkova v Ljubljani. Je sokurator mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival (Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška). Leta 2018 je uredil knjigo Dan, noč + človek = Ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918–1960, za katero je izbral gradiva in napisal spremna besedila. Leta 2020 je izšla njegova monografija Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960–1978. Za svoje delo je leta 2019 prejel nagrado Ksenije Hribar ter leta 2020 Priznanje Vladimirja Kralja za dosežke na področju gledališke kritike in teatrologije za obdobje 2018–2019. Leta 2020 je kot sokurator sodeloval pri razstavah Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca in SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu v Muzeju sodobnih umetnosti Metelkova. V akademskih letih 2020/21 ter 2021/2022 je poučeval na Privatni univerzi Antona Brucknerja (Anton Bruckner Privatuniversität) v Linzu (Avstrija), oddelku za sodobni ples in raziskave gibanja. Je samozaposlen na področju kulture.

Saša Lesjak, socialna pedagoginja, pesnica in mama treh otrok, je soustanoviteljica Zavoda RISA, kjer je zaposlena kot vodja socialnih programov. Že več kot 20 let dela z otroki, mladimi in odraslimi, ki so se znašli v ranljivem položaju. Vodi delavnice, seminarje in usposabljanja na temo socialnega vključevanja in lahkega branja. Je inštruktorica za izdelavo lahko berljivih in razumljivih informacij ter urednica brezplačnika 20 MINUT. Je soavtorica štiristopenjskega sistema lahkega branja v slovenščini in avtorica številnih priredb ter izvirnih besedil v lahkem branju.

Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje je bil ustanovljen za neodvisne raziskave, izvajane s pomočjo uporabnic_, razvoj raznolikih programov, svetovanje, komunikacijske, izobraževalne, socialne in družbene dejavnosti na področju oviranosti ter človekovih pravic. Glas želi dajati predvsem ljudem, ki so najpogosteje tiho ali preslišani. RISA, prva organizacija, ki je v Sloveniji sistematično uvedla in pričela razvijati koncept lahkotnega branja, sodeluje z organizacijami iz vse Slovenije in Evrope. Uporabnice_ in soustvarjalke_ storitev so ljudje, ki imajo zaradi kognitivnih, jezikovnih ali drugih ovir težave pri pridobivanju in posredovanju informacij, kar povzroča ovire pri organizaciji lastnega življenja in samostojnosti.

Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta, magistrski študij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij (Univerza v Barceloni) ter magistrski študij Izobraževanje in muzeji: dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji). Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), kjer svoje strokovne izkušnje na filmskem, glasbenem, plesnem in likovnem področju, pridobljene skozi sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter javnim in zasebnim sektorjem, aplicira na izvedbo muzejskega programa in Grafičnega bienala Ljubljana. Doslej je kurirala številne razstave, pri čemer izstopa njen kreativni pristop pri raziskovanju razstavnih formatov in odkrivanje skladnosti med poetičnim in angažiranim v umetniškem izražanju. Pri 32. grafičnem bienalu Ljubljana je sodelovala kot članica bienalskega kolegija. Leta 2017 je po odprtju prenovljene Švicarije zasnovala celoletni projekt in razstavo Švicarija: skupnost, umetnost in narava, kar je zarisalo vizijo za nadaljnje delovanje ustvarjalnega in rezidenčnega centra. Je avtorica idejne zasnove in urednica zbirke Umetnost v parku Tivoli. Trenutno se posveča razvoju programa MGLC Švicarije in zasnovi novih razstavnih projektov.

Matic Vrabič se že več kot deset let ukvarja z arhitekturo, oblikovanjem in kuratorstvom. Je soustanovitelj arhitekturnega biroja Mertelj Vrabič Arhitekti, ki deluje v Ljubljani od leta 2015. Njihovo delo vključuje oblikovanje pohištva, oblikovanje in kuriranje razstav, prenove objektov različnih meril ter projektiranje samostojnih stavb. Je soavtor slovenskega paviljona na 18. mednarodni arhitekturni razstavi La Biennale di Venezia. Kot gostujoči predavatelj in kritik je predaval na več evropskih univerzah, med drugim na University College Dublin, TU Berlin, Academy of Architecture USI Mendrisio, TU Wien in Università Iuav di Venezia.

Mojca Podlesek je vodja odnosov z javnostmi za Cukrarno in Indigo festival. V tej vlogi skrbi za oblikovanje prepoznavnosti teh kulturnih prostorov, kjer tesno sodeluje s kustosinjami in umetniki, da bi njihovo vizijo in sporočilo učinkovito prenesla javnosti. Njen poudarek je na premišljeni komunikaciji, ki zajema odprtja razstav, spremljevalne programe, gostujoče dogodke ter pedagoške in andragoške programe Cukrarne. Večletne izkušnje v digitalnem marketingu, kjer je delala v različnih marketinških agencijah, so ji prinesle trdno osnovo v digitalnih strategijah, vodenju projektov in ustvarjanju vsebin. To znanje sedaj prenaša v delo v Cukrarni. Preden se je pridružila ekipi Cukrarne, je delala kot urednica za odrsko redakcijo pri Koridorju – križišču umetnosti in kot sodelavka kulturne redakcije na Radiu Študent. Kot magistrirana dramaturginja ima izostren občutek za umetniško vizijo in pripovedno moč, kar se odraža tudi v njenem delu.

Simon Gmajner je v preteklosti deloval na področju mednarodnih odnosov in analiz, sedaj pa že več kot 15 let dela na kulturno-umetniškem področju, večinoma kot producent in koordinator projektov. Osredotoča se na razvoj in koordinacijo mednarodnih projektov na polju sodobne raziskovalne umetnosti, specifično na transdisciplinarna sodelovanja in presečišča med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Vodil je več projektov Ustvarjalne Evrope in projektov Evropske Komisije za raziskave in razvoj. Njegovi interesi ležijo na polju umetniškega raziskovanja živih sistemov ter etiki dela z biomateriali in organizmi v umetniškem kontekstu. Trenutno deluje v Centru za kreativnost v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje kot vodja in koordinator projektov, ki naslavljajo potenciale transdisciplinarnih sodelovanj med ustvarjalci in drugimi področji.

Vladimir Vidmar je kustos v Moderni galeriji (MG+). Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani, med letoma 2019 in 2024 pa kot umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Diplomiral je iz filozofije na Filozofski fakulteti in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu The Kids Want Communism v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Lenka Đorojević v svoji praksi in delu v različnih kolektivih kritično preiskuje in interpretira ambivalenco položaja (umetniškega) subjekta v kontekstu produkcijskih, reprezentativnih, ideoloških in simbolnih narativov ter strategij poznega kapitalizma. Delovala je kot piska, kustosinja in koordinatorica projektov na Festivalu Mesto Žensk, Društvu Ljudmila, SCCA-Ljubljana, Radio Študent … Od leta 2015 je programska sodelavka Insitituta za sodobno umentost v Črni gori. Trenutno zaposlena kot producentka v Cukrarni.

05 Avg

Ekipa

by su

Tia Čiček

Foto: Sara Rman

Lara Plavčak

Foto: osebni arhiv

Urška Aplinc

Foto: Lana Špiler/arhiv Kina Šiška

Vesna Bukovec

Foto: Nada Žgank

Ekipa SCCA

Tia Čiček je od januarja 2020 umetniška vodja Galerije Škuc. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je končala šolo Svet umetnosti. Delovala je kot kuratorka in producentka sodobne umetnosti v Centru za urbano kulturo Kino Šiška in galeriji DobraVaga. Leta 2018 se je udeležila tečaja na salzburški poletni akademiji, ki sta ga vodili Ruth Noack in Grace Samboh z naslovom Thinking with Works of Art. Je del kolektiva bad curating.inc.

Lara Plavčak je od 2019 strokovna sodelavka Zavoda SCCA. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je končala šolo Svet umetnosti. Kurirala je razstave sodobne umetnosti na različnih razstaviščih v Sloveniji in tujini. Od februarja 2018 do septembra 2019 je bila vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. Od 2016 do 2019 je v galeriji DobraVaga vodila program ZINE VITRINE.

Urška Aplinc deluje kot producentka in kuratorka. V 2022 je bila umetniška vodja programa v Kinu Šiška za področja vizualne in avdio-vizualne umetnosti ter intermedije, trenutno pa je samozaposlena v kulturi kot kuratorka in kiparka. Leta 2021 je magistrirala iz Kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je tekom študija prejela tri nagrade ALUO za svoje delo. Leta 2018 je na SCCA-Ljubljana zaključila šolo Svet umetnosti, istega leta pa je postala strokovna sodelavka Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Od 2019 do 2022 je bila del kolektiva galerije DobraVaga, kjer je delovala kot koordinatorka programa in kuratorka, od 2020 do 2022 pa je vodila program kulturno-umetnostne vzgoje v Kinu Šiška. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav. V sklopu svoje umetniške prakse je sodelovala na več razstavah in festivalih pri nas in v tujini, med drugim v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, Galeriji Škuc, Cirkulaciji2, Centru sodobnih umetnosti v Celju in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav. V sodelovanju z Metko Zupanič je pod okriljem Zavoda Kolektiva kurirala program Video in Progress (2008–2016) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (2010–2019). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture.

Alenka Gregorič

Foto: Aleš Beno

Vadim Fiškin

Foto: Pirje Mykkänen/Kiasma Museum

Mentor in mentorica

Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je živel do leta 1996, zdaj živi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe – na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije – zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermitaž, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova, z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bučar. Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in piska. Od leta 2003 do leta 2010 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, med letoma 2010 in 2020 pa programska vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Tobačna. Trenutno je zaposlena v Cukrarni, kjer dela kot programska vodja in kustosinja. Kurirala je številne razstave doma in v tujini, med drugim je bila kustosinja slovenskega paviljona na Beneškem bienalu (2009) in sokustosinja Grafičnega bienala Ljubljana (2009). Pripravila je velike pregledne razstave umetnic_kov iz balkanske regije v Istanbulu (2016) ter v Guangzhouju in Hangzhouju na Kitajskem (2017). Napisala je mnogo esejev in člankov za različne publikacije in uredila številne kataloge, knjige umetnic_kov in druge publikacije.

Predavatelji_ce

Adela Železnik je v Moderni galeriji zaposlena od leta 1993. Diplomirala je iz angleščine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1992–1993 pa je bila gostujoča študentka na Goldsmiths Collegeu v Londonu. Pri svojem delu se osredotoča na mediacijo sodobne umetnosti in sodelovanja z različnimi posameznicami_ki in kolektivi znotraj in zunaj muzeja. V zadnjih letih se v okviru konfederacije Internacionala posveča pojmu »konstituentk_ov« kot aktivnih udeleženk_cev v procesu odpiranja/spreminjanja muzejskih institucij.

Domen Ograjenšek je pisec, kurator in kritik sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanji član uredništva ŠUM in njegovega raziskovalnega kolektiva. S predavanji in seminarji je sodeloval z umetnostnimi institucijami kot so Mednarodni grafični likovni center (MGLC Ljubljana), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Galerija Škuc, PhaseBook Prague in Mednarodni festival računalniške umetnosti (IFCA).

Dominika Maša Kozar je po končanem študiju muzikologije začela raziskovati različne elemente glasbenega sveta. Kot članica zasedbe FUTURSKI je aktivna na področju glasbene produkcije in vsega kar pride z bendom. Kot stalna sodelavka CUK Kino Šiška, glasbenega festivala MENT Ljubljana in plesnega festivala CoFestival dela na področju spletne promocije. Je programska sodelavka v ljubljanskem klubu Gala Hala in nekdanja vodja ter promotorka založbe KAPA Records.

Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 do leta 2019 je delal na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije in pridobivanja sredstev, v obdobju 2015–2019 tudi kot direktor zavoda. Bil je član različnih skupin za razvoj kulturne politike (ekspertna skupina za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana). V obdobju 2019–2021 je bil zaposlen na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik kot koordinator projekta spodbujanja kulturne in kreativne industrije v srednje velikih mestih. Od marca 2021 je zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer koordinira program MGLC Švicarije, ustvarjalnega in rezidenčnega centra.

Ines Kežman ima več kot 10 let izkušenj dela v nevladnem in javnem sektorju na področju kulture in filma. V zavodu Motovila je od leta 2014 zaposlena kot svetovalka na področju kulture in AV vsebin ter strokovnjakinja za komuniciranje in mreženje s partnerji. Z ekipo Motovile je zasnovala in izvedla več kot 180 strokovnih dogodkov, namenjenih promociji in spodbujanju mednarodnega povezovanja v kulturi in AV sektorjih ter opravila številna individualna svetovanja na področju pridobivanja finančnih sredstev EU, mednarodnega mreženja ter razvoja in vodenja mednarodnih projektov.

Motovila je nevladni in neprofitni zavod in deluje v javnem interesu na področju kulture. Od leta 2013 spodbujajo mednarodno in medsektorsko sodelovanje v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih (KUS), vključno z avdiovizualnim. Motovila s profesionalno ekipo in mrežo partnerskih povezav doma in v tujini predstavnicam_kom KUS nudi strokovno podporo in znanja, ki so ključna v različnih fazah produkcijsko-ustvarjalne verige, ter dostop do informacij in priložnosti za mednarodno mobilnost in sodelovanje. Na mednarodni ravni so prepoznani kot center odličnosti in primer dobre prakse na področju podpore, povezovanja in promocije KUS.

Jasna Jernejšek deluje kot samostojna kuratorka, vodja projektov, predavateljica, tekstopiska, kritičarka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualno pismenost, ki jih interdisciplinarno prepleta z drugimi družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (2007), kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Redno piše obrazstavna in kataložna besedila, prispevke redno objavlja v revijah Fotografija in Membrana, ki sta posvečeni sodobni fotografiji. Je višja predavateljica in programska vodja Oddelka za fotografijo na VIST – Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Poleg vodenja zavoda Sektor, ustanovljenega z namenom povezovanja, raziskovanja in promocijo medijskih umetnosti, sodeluje z različnimi razstavišči doma in v tujini ter nevladnimi organizacijami s področja kulture.

Miha Satler deluje na področju umetnosti, kulturne produkcije in zagovorništva ter je v Asociaciji kot strokovni sodelavec zadolžen med drugim tudi za razreševanje pravno-formalnih in administrativnih težav samozaposlenih v kulturi v okviru servisa za samostojne ustvarjalce društva.

Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje je bil ustanovljen za neodvisne raziskave, izvajane s pomočjo uporabnic_kov, razvoj raznolikih programov, svetovanje, komunikacijske, izobraževalne, socialne in družbene dejavnosti na področju oviranosti ter človekovih pravic. Glas želi dajati predvsem ljudem, ki so najpogosteje tiho ali preslišani. RISA, prva organizacija, ki je v Sloveniji sistematično uvedla in pričela razvijati koncept lahkotnega branja, sodeluje z organizacijami iz vse Slovenije in Evrope. Uporabnice_ki in soustvarjalke_ci storitev so ljudje, ki imajo zaradi kognitivnih, jezikovnih ali drugih ovir težave pri pridobivanju in posredovanju informacij, kar povzroča ovire pri organizaciji lastnega življenja in samostojnosti.

Simon Gmajner je v preteklosti deloval na področju mednarodnih odnosov in analiz, sedaj pa že več kot 15 let dela na kulturno-umetniškem področju, večinoma kot producent in koordinator projektov. Osredotoča se na razvoj in koordinacijo mednarodnih projektov na polju sodobne raziskovalne umetnosti, specifično na transdisciplinarna sodelovanja in presečišča med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Vodil je več projektov Ustvarjalne Evrope in projektov Evropske Komisije za raziskave in razvoj. Njegovi interesi ležijo na polju umetniškega raziskovanja živih sistemov ter etiki dela z biomateriali in organizmi v umetniškem kontekstu. Ta interes izraža skozi svoje delo kot producent in koordinator Vivarija (Laboratorij za rastline, živali in robote) na Zavodu Kersnikova.

Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni menedžment in mednarodno kulturno izmenjavo. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi.

Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in moderatorka na področju sodobne vizualne umetnosti in prostorskih praks. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knjižne zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila posthumno izdani katalog razstave Igorja Zabela: Inexplicable Presence (Curator’s Working Place) (2021), zbornik Extending the Dialogue (2016) in monografijo Beti Žerovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art (2015). Med drugim je tudi urednica monografije Beti Žerovc Umetnost kuratorjev: Vloga kuratorjev v sodobni umetnosti (2010) ter kataloga Sanja Iveković: Public Cuts (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA ≠ UMETNOST (2017), tematske številke Arhitektov bilten na temo participacije v arhitekturi in urbanizmu (2011), zbornika Ready 2 Change (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA (2000–05).

Vladimir Vidmar je umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije na Filozofski fakulteti in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu The Kids Want Communism v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta, magistrski študij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij (Univerza v Barceloni) ter magistrski študij Izobraževanje in muzeji: dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji). Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), kjer svoje strokovne izkušnje na filmskem, glasbenem, plesnem in likovnem področju, pridobljene skozi sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter javnim in zasebnim sektorjem, aplicira na izvedbo muzejskega programa in Grafičnega bienala Ljubljana. Doslej je kurirala številne razstave, pri čemer izstopa njen kreativni pristop pri raziskovanju razstavnih formatov in odkrivanje skladnosti med poetičnim in angažiranim v umetniškem izražanju. Pri 32. grafičnem bienalu Ljubljana je sodelovala kot članica bienalskega kolegija. Leta 2017 je po odprtju prenovljene Švicarije zasnovala celoletni projekt in razstavo Švicarija: skupnost, umetnost in narava, kar je zarisalo vizijo za nadaljnje delovanje ustvarjalnega in rezidenčnega centra. Je avtorica idejne zasnove in urednica zbirke Umetnost v parku Tivoli. Trenutno se posveča razvoju programa MGLC Švicarije in zasnovi novih razstavnih projektov.

Zala Velkavrh je komunikologinja in sociologinja. Od leta 2012 kot vodja projektov in vodja komunikacij deluje v neprofitnem urbanističnem studiu Prostorož. V prostem času kot urednica, tekstopiska in komunikacijska svetovalka sodeluje z nevladnimi organizacijami, institucijami in podjetji s področja arhitekture in oblikovanja.

16 Avg

Ekipa 2017/2018

by su

Vodja programa:

Miha Kelemina (1985)
Kritik in kurator, vodja programa Svet umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje ter razstavno-raziskovalnega programa Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti. Po končanem izobraževanju je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in knjižnici, pozneje je bil sodelavec Postaje Diva, portala za video umetnost in koordinator programa Svet umetnosti ter Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je ustanovni član kolektiva OFFTIR, društva za vizualno in zvočno umetnost in sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. Med 2014–2016 je bil sodelavec projekta VideoWall, urbane video galerije, ki je na Židovski ulici v Ljubljani vsakih štirinajst dni predstavila novo video zanko.

—

Koordinatorka programa (2016−januar 2018):

Lara Plavčak (1987)
Diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je končala Svet umetnosti, šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje, ki deluje v okviru Zavoda SCCA–Ljubljana. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, čitalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka šole Svet umetnosti pri SCCA–Ljubljana, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška.

Svetovalec za finance in odnose z javnostjo:

Dušan Dovč (1973)
Diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij−december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA−Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi član projektne skupine fizičnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA in koordinira program Brez žebljev in podstavkov. Aktiven je tudi v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj–december 2011, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).

—

Skrbnica spletnih strani:

Vesna Bukovec (1977)
Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi članica umetniške skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupanič in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupanič kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture. www.vesna-bukovec.net

Mentorja:

Miran Mohar (1958)
Slikar, oblikovalec in scenograf. Živi in dela v Ljubljani. Je član skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledališča Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo.

Alenka Gregorič (1976)
Umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, od leta 2010 pa je umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Tobačne 001 – Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Raša Todosojević, Bill Viola, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi.

—

Svetovalka šole:

Saša Nabergoj (1971)
Končala študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Direktorica Loškega Muzeja Škofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA–Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila Svet umetnosti, šolo za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kritiških praksah. Je avtorica številnih umetnostnih besedil, kurirala je številne razstave, pripravila predavanja in uredila več strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti prof. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo 2012/2013 in 2013/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino je pripravila in izvedla program Kuratorske in kritiške študije. V šolskih letih 2014/2015 in 2015/2016 je bila gostujoča predavateljica na Visoki šoli za umetnost (Univerza v Novi Gorici). (Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)

Predavateljice:

Vesna Čopič predava kulturno politiko in management na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica vrste študij, zakonov in ukrepov na področju slovenske kulturne politike v zadnjih desetletjih, vabljena predavateljica na številnih mednarodnih konferencah doma in v tujini, v zadnjih letih pa tudi ena kritikov slovenske kulturne politike in njene nepresežene dediščine preteklega sistema. Deluje tudi kot mednarodni ekspert, v zadnjih letih za UNESCO.

Alenka Pirman (1964)
Umetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). Med letoma 1996 in 1998 je študirala antropologijo vsakdanjega življenja na Institutum studiorum humanitatis (ISH) v Ljubljani. Od 2013 dela na doktoratu iz heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s preučevanjem družbene vloge umetnika pri posredovanju kulturne dediščine. V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991–93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko RS (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994–98). Sodelovala je z umetniškimi kolektivi, kot so Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002–03). Izvedla je nekaj metodoloških razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nemških izposojenk (Arcticae horulae, 1991–98), z deponirano zbirko Policijskega muzeja (Primer. Umetnost in kriminaliteta, 2005, z Biserko Debeljak) in se v nadaljevanju posvetila razvoju efemernih umetniških del (Deveta Koromandija, od 2007). Od leta 2004 deluje v okviru Društva za domače raziskave (DDR), kjer se ukvarja s fenomenom ljubiteljskega zbiranja (razstave v Kabinetu 2005–10) in preučevanjem transformacije statusa predmeta skozi tržne, umetniške in muzealske procese (mednarodni projekt Trda dejstva, 2012–13). Leta 2014 je v MGLC pripravila prvo večjo pregledno razstavo svojega umetniškega delovanja. Povezava do spletne strani.

Rebeka Vidrih (1976)
Docentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V šolskem letu 1997/98 vpisala dodiplomski samostojni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih življenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete). V šolskem letu 2004/05 vpisala na podiplomski študij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft). Predava Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.-18. stoletje) in II (19.-20. stoletje), Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine ter Zgodovina fotografije (nosilka od 2015/16).

Asta Vrečko (1984)
Asta Vrečko je doktorica umetnostne zgodovine. Delno je zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Njeno področje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Občasno sodeluje pri pripravi razstav.

Simona Žvanut (1985)
Umetnostna zgodovinarka, avtorica besedil s področja sodobne umetnosti, kuratorka. Študentka doktorskega študija na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 2015/16. Diplomirala na dvopredmetnem študiju primerjalne književnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2011). Med leti 2011 in 2015 je bila na SCCA–Ljubljana koordinatorka, med avgustom 2015 in junijem 2016 pa vodja šole Svet umetnosti in razstavno-raziskovalnega programa Studio 6.

Seminarji in moduli prvega letnika:

Izidor Barši je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi je objavljal v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in Emzinu. Od leta 2010 dela v Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent, od leta 2013 je član uredništva revije Šum, v obdobju 2014–15 je bil tudi urednik pri časopisu Tribuna. V Moderni galeriji, +MSUM in Tovarni Rog je organiziral več bralnih seminarjev, osredotočenih na filozofijo in teorijo.

Barbara Borčić (1954)
Umetnostna zgodovinarka in anglistka; študirala medijske študije in antropologijo na ISH – Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA−Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA−Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na domačem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA. Vodi program Brez žebljev in podstavkov in video arhiv Postaja DIVA.

Petja Grafenauer (1976)
Umetnostna zgodovinarka, kuratorka, likovna kritičarka, urednica, publicistka in predavateljica o sodobni umetnosti. Vodja galerije Vodnikove domačije v Šiški. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in povezovanjem tega z drugimi diskurzi ter zgodovino konstrukcije umetnostnega diskurza 20. in 21. stoletja v regiji. Med leti 2005−2006 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, med 2007 in 2009 je bila kustosinja Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Predava na Oddelku za fotografijo na Visoki šoli VIST, predavala je tudi zgodovino sodobne umetnosti na nekdanji Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Kurirala je številne skupinske in samostojne razstavne projekte.

Jana Intihar Ferjan je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem.

Teja Merhar je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistematično zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jožeta Baršija (2013, +MSUM) in Tadeja Pogačarja (2014, MG+).

Kaja Kraner primarno deluje kot piska kritiških, teoretskih besedil in radijskih oddaj na področju sodobnih umetnosti. Je programska sodelavka Pekarne Magdalenske mreže, članica uredništva revije Šum, sourednikuje oddajo Art-Area na Radiu Študent ter v okviru Šuma in kolektiva Neteorit (so)vodi bralne seminarje s področja sodobnih umetnosti. Doslej se je osredotočala predvsem na odnose med umetnostjo, politiko in teorijo ter produkcijskimi okoliščinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega študija raziskuje pojem geopolitike umetnosti.

Andrej Pezelj (1978)
Rojen na Reki na Hrvaškem. Leta 1998 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. V času študija je v sklopu programa Erasmus obiskoval National college of Art and Design v Dublinu. Leta 2004 se je preselil v Pariz, kjer je diplomiral na Fakulteti Paris VIII. Leta 2016 je doktoriral na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture, pri mentorju Rastku Močniku. Predava teorijo in kritiko umetnosti na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.

Vladimir Vidmar (1982)
Umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Med 2007 in 2010 je delal v Mestnem muzeju Ljubljana na izobraževalnih programih za mladino in odrasle. Med 2010 in 2013 je bil pomočnik umetniškega vodje Galerije Škuc. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne mednarodne skupinske in samostojne razstave Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v +MSUM v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Joshua Simon v Tel Avivu Otroci si želijo komunizem. S Tadejem Pogačarjem pripravlja raziskovalni in razstavni projekt 90-ta leta v slovenski umetnosti. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je vključen v tečaj Umetnostni sistem in teorija razstavljanja, katerega predmetna nosilka je Beti Žerovc. Živi in dela v Ljubljani.

Izvajalci in izvajalke modulov drugega letnika:

Uroš Bonšek (1981) se s komuniciranjem profesionalno ukvarja že 12 let. Najprej je bil snovalec sloganov in idej v dveh oglaševalskih agencijah, nato vodja odnosov z javnostjo in tako del prvotne ekipe Centra urbane kulture Kina Šiška, s katero je iz nekdanjega kina ustvaril najprepoznavnejšo urbano kulturno blagovno znamko pri nas in ji priskrbel več kot 40 tisoč medijskih objav. Za sabo ima promocijo skoraj 2 tisoč kulturnih dogodkov, bil je tudi pobudnik družbenoodgovornega projekta Kulturni evro. Zadnje leto in pol kot vodja odnosov z javnostjo na CNVOS komunicira nevladniške (zagovorniške) akcije in (medijske) projekte, snuje komunikacijske strategije za nevladne organizacije, še vedno skrbi za komunikacijo nekaj neljubljanskih kulturnih prireditev in festivalov, je tudi pobudnik Kluba komunikatorjev nevladnega sektorja.

Polona Lovšin (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d.o.o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost še posebej posveča integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za različne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljubših odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih in Financah, med leti 2005 in 2010 je bila članica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot članica strokovnega sveta Galerije Miklova hiša, od leta 2015 pa članica sveta MAO.

Luka Hribar je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije že od začetka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na družbenih omrežjih.