Vodja programa:
Miha Kelemina je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po končanem izobraževanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Med letoma 2012 in 2016 je bil sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, nekaj časa tudi urednik oddaje Art-Area. V šolskem letu 2017/2018 je začel sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: Anita Budimir)
Strokovna sodelavka:
Lara Plavčak je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je končala Svet umetnosti, šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, čitalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka šole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. (foto: arhiv predavateljice)
Skrbnica spletnih strani:
Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi članica umetniške skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupanič in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupanič kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture. (foto: osebni arhiv)
Svetovalec šole:
Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja)
Mentor in mentorica:
Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je živel do leta 1996, zdaj živi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe – na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije – zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermitaž, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova, z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bučar. (foto: Pirje Mykkänen/Kiasma Museum)
Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med letoma 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, med letoma 2010 in 2020 umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Tobačna – Muzej in galerije mesta Ljubljane, od leta 2020 pa je umetniška vodja Cukrarne in Galerije Tobačna. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot šestdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Maja Smrekar, Raša Todosojević, Ulay, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi. (foto: osebni arhiv)
Gostujoči predavatelji in predavateljice:
Tjaša Pureber je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za družbene vede. Je doktorska študentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem družbenih gibanj. V sklopu dejavnosti Društva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mreži nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorništva, še pred tem pa strokovna sodelavka. Večinoma se je ukvarjala z vprašanji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na področju kulture in umetnosti. Sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)
Jasna Jernejšek je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area na Radiu Študent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija. Med leti 2013–2017 je sodelovala s Photonom – Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotonični trenutki – Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice)
Bojana Piškur je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani in doktorirala na Karlovi univerzi v Pragi na Češkem. Deluje kot kustosinja v Moderni galeriji (MG+MSUM) v Ljubljani. Njeno poklicno zanimanje je usmerjeno v politična vprašanja na področju umetnosti s posebnim poudarkom na območju (nekdanje) Jugoslavije. Kurirala je številne razstave in dogodke, pisala je za številne publikacije in predavala na različnih koncih sveta o temah, kot so post-avantgarde v Jugoslaviji, radikalno izobraževanje, socialistična kulturna politika in gibanje neuvrščenih. Njena zadnja razstava, ki se je ukvarjala s temo neuvrščenosti, je bila Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih>, MSUM, 2019 in Asia Culture Center Gwangju, Južna Koreja, 2020. (foto: arhiv predavateljice)
Vladimir Vidmar je umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije, med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si želijo komunizem v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (foto: osebni arhiv)
Urša Chitrakar se ukvarja s pravnim svetovanjem s področja avtorskih pravic, intelektualne lastnine in druge problematike s področja umetniške produkcije. Poleg odvetniškega dela in pravnega svetovanja predava o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini, občasno izvaja tudi strokovne analitične študije, vezane na tematiko avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Preden je postala odvetnica, je delala kot samostojna pravna svetovalka in kot Fulbrightova štipendistka gostovala na Fordham University School of Law v New Yorku. (foto: Uroš Hočevar)
Urška Jež je diplomirana kulturologinja in magistrica menedžmenta nevladnih organizacij. Je producentka v kulturi. Z Društvom Mesto žensk sodeluje od leta 2006, od 2014 kot izvršna producentka. Pred tem je bila izvršna producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, kot producentka ali organizatorka pa je sodelovala tudi s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami s področja kulture. Izziv pridobivanja sponzorstev jo je pritegnil do te mere, da je raziskovanju le teh skozi prizmo podjetij posvetila magistrsko delo. Ob tem se je v zadnjih dveh letih udeležila več usposabljanj na temo fundraisinga NGO Academy ERSTE Fundacije. V okviru svojih delavnic želi pridobljena znanja in metodologijo deliti s kolegi. (foto: Nada Žgank)
Miran Mohar je slikar, oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledališča Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. Živi in dela v Ljubljani. (foto: osebni arhiv)
Urška Jurman je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in organizatorka na področju sodobne umetnosti. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knjižne zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila zbornik Extending the Dialogue (2016) in monografijo Beti Žerovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art (2015). Med drugim je tudi urednica kataloga Sanja Iveković: Public Cuts (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA ≠ UMETNOST (2017), zbornika Ready 2 Change (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA (2000–05). (foto: Nada Žgank)
Luka Hribar je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije že od začetka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na družbenih omrežjih. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)
Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka, ki živi v Ljubljani. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta ter magisterij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij v Univerzi v Barceloni. V letu 2016 je končala magistrski študij Izobraževanje in muzeji: Dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji) in se specializirala za odnos muzejev do oseb z demenco. Kot kulturna menedžerka je delala na filmskem, glasbenem, plesnem ter likovnem področju, tako v nevladnih organizacijah kot v javnem sektorju. Bila je udeleženka šole Svet umetnosti. Kurirala je več razstav, med drugim: Ura anatomije, samostojna razstava nagrajenke 20. grafičnega bienala v Ljubljani, Regine Jose Galindo (2013), mednarodno skupinsko razstavo Vse in nič v Galeriji Škuc (2014), Enajst tisoč batin, samostojno razstavo Zore Stančič v Galeriji Kapsula (2015), skupinsko razstavo študentov ALUO v Galeriji Škuc (2016), Klub golih pesti v Galeriji Vžigalica (2016), Dvoriščno okno, To ni ime (2017) v Galeriji Škuc. Slednja je bila del 32. grafičnega bienala, pri katerem je sodelovala tudi kot članica bienalskega kolegija. Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Leta 2017 je zasnovala celoletni projekt in razstavo pod naslovom Švicarija: skupnost, umetnost in narava, ki zarisuje vizijo za nadaljnje delovanje novoustanovljenega Ustvarjalnega centra Švicarija. (foto: Anamaria Kanc)
Dr. Blaž Vurnik je zaposlen v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) kot vodja kustodiatov in kustos za novejšo zgodovino. Z MML je začel sodelovati leta 1996 kot vodič na razstavi Pozdravljeni prednamci!, leto kasneje pa se je v muzeju zaposlil. Pred tem je v času študija poučeval zgodovino na Srednji šoli za strojništvo ter na Srednji kemijski šoli in gimnaziji. Za soavtorstvo razstave Kronos 2000: Ljubljana, ljudje in dogodki je prejel Župančičevo nagrado za leto 2000. Njegovo magistrsko delo je izšlo kot monografija Med Marxom in punkom: Zveza socialistične mladine Slovenije v procesu demokratizacije Slovenije (1980-1990) (Modrijan, 2005). Doktoriral je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani z disertacijo Konfliktna razmerja v SFR Jugoslaviji z vidika političnih odnosov (1974-1990) (2013). Med večjimi razstavami, ki jih je avtorsko zasnoval v zadnjih letih, so: Nova doba prihaja! Industrija-delo-kapital (MML, 2016) in Ivan Cankar (MML, 2018), kot soavtor pa je sodeloval pri razstavi Ikone, zakladi ruskih muzejev (2019) ter pri stalni razstavi Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu (2010). Vsebinsko je vodil dva večja evropska projekta: OpenMuseums (Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013) in Skriti otroci druge svetovne vojne (EACEA, Aktivno državljanstvo 2014, 2015). Za slednjega je prejel nagrado Slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta ICOM za leto 2015. Je avtor scenarijev za grafična romana Spomini in sanje Kristine B. (2015, risba Zoran Smiljanić) in Ivan Cankar: Podobe iz življenja (2018, risba Zoran Smiljanić). Med trenutnimi večjimi projekti so priprava razstave ob 150 letnici rojstva Jožeta Plečnika (2022) in vsebinska zasnova interdisciplinarnega projekta o 2. svetovni vojni v okviru EPK2025. (foto: Andrej Peunik)
Urška Comino že 15 let deluje na področju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja številnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obveščanju javnosti in promociji kutlurno-umetniških projektov ter avtorstvo kataložnih besedil za festival Ex-Ponto (2005, 2006, 2007, 2008, 2015) in festival Mesto žensk (2010). Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetniki in umetnicami. (foto: Andrej Korenč)
Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: osebni arhiv)
Ajdin Bašić se je rodil leta 1978 v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Do leta 2000 je delal za Sarajevo Center for Contemporary Art in medijski center pro.ba. Od leta 2001 živi in dela v Ljubljani. Tri leta je delal kot oblikovalec v agenciji Parsek, kjer je delal na različnih projektih za široko paleto strank, kot so Renault, Peugeot, Elan, SADAR+VUGA, Ministrstvo za kulturo RS in drugi. Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, oddelek za oblikovanje. Med letoma 2005 in 2008 je bil ustanovni član Grupa Ee (skupaj z Mino Žabnikar, Damjanom Ilićem, Ivianom Kanom Mujezinovićem, Žigo Testenom). Od leta 2009 deluje kot samostojni oblikovalec in se osredotoča na oblikovanje za umetnike in kulturne ustanove v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.
Adela Železnik je diplomirala iz angleščine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1992–1993 je bila gostujoča študentka na Goldsmiths College-u v Londonu. Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji (MG+MSUM) kot kustosinja za pedagoške in obrazstavne programe. Pri njenem delu jo zanimajo pogoji, ki omogočajo so-ustvarjalni odnos med umetniki, umetnino in gledalci, ter odnosi, ki se pri tem vzpostavljajo. V MG+MSUM pripravlja diskurzivne in druge obrazstavne programe, skupaj z umetniki pa interaktivne izobraževalne projekte. V zadnjih letih se v okviru mednarodne konfederacije muzejev Internacionala posveča pojmu »vmeščenega« muzeja in »konstituentom« kot angažiranim gledalcem. Deluje tudi kot avtorica besedil in urednica. (foto: osebni arhiv)
Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi. (foto: arhiv predavatelja)
Ines Kežman ima več kot 10 let izkušenj dela v nevladnem in javnem sektorju na področju kulture in filma. V zavodu Motovila je od leta 2014 zaposlena kot svetovalka na področju kulture in AV vsebin ter strokovnjakinja za komuniciranje in mreženje s partnerji. (foto: Katja Goljat)
Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s področja civilne družbe in/ali gospodarstva. Delovanje zavoda se osredotoča na področje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifično področje delovanja (sektor), območje oz. regijo delovanja (sedež) ali pravni status (javni/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa področja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)področje ter hkrati omogočati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. Spletna stran. (foto: Katja Goljat)
Jana Intihar Ferjan je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)
Teja Merhar je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistematično zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jožeta Baršija (2013, +MSUM) in Tadeja Pogačarja (2014, MG+). (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)
Vasa J. Perović je leta 1992 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Beogradu. Magistriral je leta 1994 na Berlage Inštitutu za arhitekturo v Amsterdamu na Nizozemskem. Leta 1997 je skupaj z Matijo Bevkom soustanovil biro Bevk Perović arhitekti, ki se ponaša s številnimi prestižnimi nagradami na področju arhitekture. (foto: S. Kasal)
Lilijana Stepančič je ekonomistka ter profesorica umetnostne zgodovine in sociologije. Delala je kot direktorica kulturnih institucij in kustosinja. Je likovna kritičarka ter piska esejev o likovni umetnosti in likovnih sistemih v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. Redno objavlja v Likovnih besedah. (foto: osebni arhiv)
Tadej Vaukman je neodvisni umetnik in fotograf. Leta 2019 je prejel Nagrado skupine OHO. Je ustanovitelj založniškega projekta 585 ZINES. Živi in deluje v Ljubljani. V zadnjih letih je razstavljal na več samostojnih in skupinskih razstavah, samostojno z razstavami: Larry #2, Hiša kulture v Pivki (2017); Spaghetti Boys, Center in Galerija P74, Ljubljana (2016); Larry, GT22, Maribor (2015); in na skupinskih razstavah Viennacontemporary 2019, NSK: State in Time, Dunaj; Razstava nominirancev Nagrade skupine OHO 2019, Center in Galerija P74, Ljubljana; Nezanesljiva okolja: 17 primerov sodobne fotografije v Sloveniji, +MSUM, Ljubljana (2019); Grandheroes, Ravnikar Gallery Space, Guillaume Daeppen, Gallery for Urban Art, Basel, Švica (2018); Trienale sodobne umetnosti na Koroškem, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (2018); ZINI! Sodobna zinovska produkcija, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana (2017). Leta 2015 je objavil debitantsko fotoknjigo Dick Skinners, leta 2018 pa je izšla njegova knjiga Grandheroes (obe pri Rostfrei Publishing). V preteklem letu je Vaukman samostojno razstavljal: Ritual očiščevanja, P74, Ljubljana, 2020; Ritual očiščevanja: nadaljevanje, KGLU, Ravne na Koroškem, 2020; Ritual očiščevanja: zadnje dejanje, Center sodobnih umetnosti Celje, 2020; Grandheroes, UGM Maribor, 2020 ter na skupinski razstavi Dom in svet v pasaži Nebotičnika, Ljubljana, 2020. Njegova dela so v zbirkah Koroške galerije likovnih umetnosti in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.