Udeleženke in udeleženci šole 2021/2022

2. letnik

Katarina Bogataj je umetnostna zgodovinarka in južna slavistka. Od 2017 je sodelavka mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur. Med lotma 2019 in 2020 je opravljala pripravništvo pri kolektivu WHW (What, How & for Whom), ki ima sedež v Zagrebu/Berlinu. Od 2019 je glavna urednica univerzitetnega portala Artfiks, ki je pod njeno taktirko postal bolj prepoznan in odprt medij tako za študente kot za alumne pridruženih štirih fakultet: ALUO, FA, FF in AVA. Kurrala je več razstav, med katerimi je najodmevnejša fotografska razstava ob 100-letnici Filozofske fakultete z naslovom Življenje na Filozofski fakulteti skozi fotografski objektiv. Njeni zapisi se pojavljajo v različnih medijih, kot so Outsider, Neodvisni, Glej List, Koridor, Kulturflux … (foto: osebni arhiv)

Ajda Bračič (1990) je arhitektka, publicistka in piska. Do leta 2021 je službovala kot izvršna urednica revije Outsider, slovenske revije o arhitekturi in kulturi. Pred tem je kot avtorica sodelovala z revijo Hiše, objavljala je tudi v Razpotjih in Ars & Humanitas. Med letoma 2015 in 2017 je bila urednica redakcije za scenske umetnosti na portalu Koridor. Piše poezijo in kratke zgodbe, njena dela so bila objavljena v revijah Literatura, Sodobnost, Medmet, na Radiu Študent in Radiu ARS. (foto: osebni arhiv)

Hana Čeferin (1995) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka, ki zaključuje magisterij iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Med letoma 2018 in 2020 je bila predsednica Društva študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kjer je sodelovala s slovenskimi in tujimi umetniki (med drugim Tanja Lažetić, Boris Gaberščik, Stojan Kerbler, Michael Kenna). Deluje tudi kot samostojna kuratorka, ki je razstave kurirala v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Galeriji Škuc, Mestni hiši (Stekleni atrij) in Layerjevi hiši. Kritiške in umetnostnozgodovinske prispevke redno objavlja v zbornikih in revijah. (foto: Ana Vogrin)

Maša Knapič (1996) je leta 2019 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje z magistrskim študijem. Deluje na področju slikarstva, ki ga pogosto povezuje z drugimi mediji. Pri tem jo zanimata razmerje med podobo in njenim nosilcem, ter kontekst, v katerega se posamezno delo vpenja. Svoja dela je do sedaj predstavila na nekaj skupinskih razstavah (Mala galerija, Layerjeva hiša, Slovenski etnografski muzej). Od leta 2018 je tudi del platforme Galerija 7:069, ki se ukvarja z razstavljanjem aktualne študentske umetniške produkcije. (foto: osebni arhiv)

Teja Kosi (1996) je kuratorka, raziskovalka in diplomirana kulturologinja, ki nadaljuje podiplomski študij na oddelku za sociologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med letoma 2017 in 2019 je pisala likovno kritiko, intervjuje in reportaže za Koridor – križišča umetnosti, kjer je bila tudi sourednica za vizualno umetnost. V zadnjih letih je aktiven del kolektivov galerij DobraVaga, Ravnikar Gallery Space in Galerije Poligon, kjer tudi kurira in sodeluje pri zasnovi in pripravi razstav. Je avtorica knjige Personal Outsides: Mapping the Ljubljana art scene (2019), zbirke intervjujev z 18 umetniki, ki je nastala v sodelovanju z Ravnikar Gallery Space, kjer je tudi pripravila in vodila niz dogodkov Osebne strani. V Poligon kreativnem centru od jeseni 2018 dalje snuje izobraževalne, raziskovalne in umetniške programe. (foto: osebni arhiv)

Sanja Vatić (1979) je leta 2012 diplomirala na AVA – Akademiji za vizualne umetnosti, smer Konceptualizacija prostora, kjer trenutno nadaljuje podiplomski študij. Od leta 2014 na AVA deluje na pedagoškem področju pri učnih enotah Koncipiranja prostora II in Video I, (ki obsega gledališko in filmsko scenografijo ter video), ter kot programski koordinator, ki zajema sodelovanje s študenti pri koncipiranju in izvedbah umetniških projektov. Kot samozaposlena v kulturi, v polju umetnosti deluje interdisciplinarno. Kot scenograf, režiser, oblikovalec luči … je sodelovala na različnih filmskih in gledaliških projektih, kot samostojna likovna ustvarjalka pa se je udeležila številnih razstav doma in v tujini. (foto: osebni arhiv)

Maša P. Žmitek (1985) je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Ilustracija, danes pa deluje kot samozaposlena ilustratorka, oblikovalka in producentka. Leta 2018 je prevzela vodenje Galerije Vodnikove domačije Šiška, kjer je producirala in kurirala vrsto razstav, med njimi tudi pregledno razstavo znanstvene ilustracije v Sloveniji. V okviru galerije poleg rednega programa letno organizira sedaj že tradicionalni Decembrski sejem ilustracije, na katerem sodelujejo slovenski ilustratorji tako starejših kot tudi mlajših generacij. Kot izvršna asistentka umetniške direktorice dr. Ellen Frank je med letoma 2009 in 2015 delovala, poučevala in sodelovala pri umetniških projektih v okviru Ellen Frank Illumination Arts Foundation Inc., New York, ZDA. Ilustrirala je več knjižnih projektov za domače in tuje založbe, kot ilustratorka pa je med drugim razstavljala na Slovenskem bienalu ilustracije in v mnogih slovenskih (Mestna hiša Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj itd.) ter tujih galerijah (Bienale ilustracije v Bratislavi, Zlatno pero Beograd, Guild Hall Museum of Art, Damon Dash Gallery in Osilas Gallery, ZDA, National Gallery of Armenia itd.). Za magistrsko delo na področju znanstvene ilustracije je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado, ob tem pa je tudi prejemnica nagrade Silver Award (GRAPHIS, New York) ter priznanja za odlično slovensko oblikovanje Brumen. Trenutno pod okriljem Galerije Vodnikove domačije vzpostavlja Center ilustracije. (foto: Andrej Zavašnik)

1. letnik

Blaž Brumen Življenjepis v pripravi.

Janja Buzečan (1980) je diplomirala iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter na Inštitutu in akademiji za multimedije. Od leta 2015 je zaposlena kot sodelavka za odnose z javnostmi v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, kjer izvaja PR aktivnosti za Galerijo Jakopič, Galerijo Vžigalica in festival Indigo. Pred tem je pet let delala v neprofitnem zavodu Bunker, kjer je bila vodja odnosov z javnostmi, producentka ter koordinatorka in organizatorka kulturnih in umetniških dogodkov. (foto: Tone Stojko)

Matevž Jerman je samozaposlen recenzent/kritik in širše deluje na področju filma. Leta 2014 je soustanovil Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken in FeKK – Mednarodni festivali kratkega filma v Ljubljani, kjer je tudi programski direktor festivala. Kot kurator, selektor za kratki film ali mentor redno sodeluje s filmskimi festivali, kot so Kino Otok, Liffe in Kinotrip. Je tudi publicist, sodelavec na programskem oddelku Slovenske kinoteke in urednik kinotečnega dvomesečnika Kinotečnik. Aktivno ustvarja na področju eksperimentalnega filma in videospota. (foto: osebni arhiv)

Katarina Lipovac (1990) rojena na Reki, je leta 2020 zaključila enopredmetni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot študentka je delala v Moderni galeriji, Mestni galeriji in galeriji DobraVaga. V slednji se je poskusila tudi v kuriranju segmenta razstavnega projekta Bridges in postavljanju nekaterih razstav. Njeni interesi so povezani s funkcijami, strategijami in načini upravljanja sodobne umetnosti v svetu obstoječih kulturnih praks, zlasti jo zanima struktura umetnostnega tržišča, tako z vidika finančnega vrednotenja kot antropološkega vidika. (foto: osebni arhiv)

Teja Miholič (1993) je diplomirala iz fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani in pred kratkim magistrirala iz filma na Univerzi Jean Jaurès v Toulousu. Trenutno živi in dela v Ljubljani kot režiserka, direktorica fotografije in sodobna umetnica. Njeni filmi so bili predvajani na Festivalu slovenskega filma (Ringelšpil Vikend, Srdohrd, Ondine, Da bi človeštvo preživelo), kot tudi na festivalih FeKK, Kino Otok in drugih v tujini. S projekti Fukaj lokalne kurbice, Naključni internetni artefakti, Glasuj Zame, itd., je razstavljala v galerijah MSUM, Dobra Vaga, Ulična galerija, Galerija Fotografija, Cirkulacija, Kino Šiška, Galerija Photon. Od leta 2015 dela v Galeriji Fotografija. (foto: Asiana Jurca Avci)

Tamara Mlakar (1996) je leta 2020 zaključila dvopredmetni študij umetnostne zgodovine in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno nadaljuje študij umetnostne zgodovine na magistrski stopnji. Zadnja leta opravlja študentsko delo v Cankarjevem domu, med drugim izvaja vodstva po razstavah v Galeriji Cankarjevega doma. Od leta 2020 je informatorka v Galeriji Kresija. Zanima jo intersekcija umetnosti in socioloških tematik, predvsem v polju feministične in queer kulture. (foto: osebni arhiv)

Ana Obid (1995) je leta 2019 diplomirala iz umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer trenutno nadaljuje svoje izobraževanje na magistrski stopnji. Zanima se predvsem za slovensko vizualno umetnost po letu 1945 in njeno vlogo v širšem družbenem kontekstu. Študentsko delo je opravljala v ljubljanskem MGLC-ju, Narodni Galeriji, Forumu slovanskih kultur in ljubljanskem Mestnem muzeju, sodelovala pa je tudi z Gledališčem Senzorium. Njeni prispevki s področja (umetnostne) zgodovine so bili objavljeni v različnih publikacijah. (foto: osebni arhiv)

Eva Žibert (1997) zaključuje dodiplomski študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno piše diplomsko delo iz kuratorskih praks Gregorja Podnarja v Galeriji Škuc ter se vpisuje na magisterij iz sodobne umetnosti in kuratorstva v tujino. Z januarjem 2021 zaključuje program Akademski oreščki, v sklopu katerega so postavili skupinsko razstavo v projektnih prostorih Fotopuba in Fundacije Ulay. V toplejših mesecih se odpravlja na Erasmus+ praktično usposabljanje v Berlin. Marca 2020 je bil v reviji Klio objavljen njen samostojni znanstveni članek o problematiki datacije Beneške hiše v Piranu, februarja 2021 bo objavila še enega na temo vpisa Sečoveljskih solin na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Novembra 2020 je zaključila neformalno izobraževanje za vodjo projektov pri društvu Pina in Mladi plus. (foto: osebni arhiv)