Metka Dariš
Diplomirala leta 1994 na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer vizualne komunikacije (mentorja Ranko Novak in dr. Stane Bernik).
Skupaj z diplomiranim oblikovalcem vizualnih komunikacij, Tomažem Permetom, že od leta 1992 dela na področju vizualnih komunikacij, predvsem projektih s področja kulture in umetnosti.
Projekti zajemajo številne in raznolike naročnike: od celostne grafične podobe Petrola (1994) do celostne grafične podobe Slovenske kinoteke (1994-2005), od cgp Goriške knjižnice (1999) do oblikovanja tiskovin za gledališke sezone Mgl (1998-2001).
Od leta 1995 je Metka Dariš art direktorica Emzina, Zavoda za kreativno produkcijo, v okviru katerega vsako leto pripravljajo fotografske in oblikovalske razstave, delavnice ter natečaj Fotografija leta. Kot predavateljica je vodila grafične delavnice za Emzin, za SCCA – Ljubljana pa v okviru programa Svet umetnosti vsako leto predava na tečaju za kustose.
Jana Intihar Ferjan
Rojena 1956 v Ljubljani. Tu je leta 1981 diplomirala na oddelkih za umetnostno zgodovino in angleščino na Filozofski fakulteti.
Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem, ki se najbolje prezentira skozi sistematično vodenje evidenc razstav in odzivov nanje ter bio-bibliografskih podatkov o umetnikih. V ta namen že od leta 1989/90 oz. 1993 uporabljajo v galeriji računalniška programa Razstava in Umetnik. Sodelovala je pri definiranju bogate strukture teh programov in poimenovanju posameznih polj vnosov.
Sodelovala pri evropskih projektih: Vektor – European Contemporary Art Archives (2001-2003, nosilec Basis Wien), ki se nadaljuje v platformi European.art.net (EAN) in Gravity – Art_Religion_ Science (2002-2004, nosilec Kulturzentrum bei den Minoriten Graz).
Večino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov večjih razstav in zbirk Moderne galerije (mdr. pregled obdobij Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, 1920-1930; Umetnost tridesetih let na Slovenskem). V Zborniku za umetnostno zgodovino je od 1981 do 2000 objavljala umetnostnozgodovinske bibliografije. Od leta 1995 je sodelavka Allgemeines Künstlerlexikon (Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker), ki ga izdaja Saur Verlag, Leipzig – München. Za leksikon piše gesla o slovenskih umetnikih 20. stoletja, prispeva tudi imena za Internationale Künstler-Datenbank, ki občasno izide na CD-romih iste založbe.
Od leta 2003 članica uredniškega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta pri SAZU).
Bojana Leskovar
Je diplomirana pravnica, novinarka in urednica Dela, tednika Mladina in Telexa, oddaj Studio Ljubljana in Studio City na TV Slovenija, revije Viva. Sodelavka Pristopa na področju odnosov z javnostmi, samostojna svetovalka Evropskega meseca kulture v Ljubljani, projekta uvajanja davka na dodano vrednost, promociji prvih slovenskih filmov Babica gre na jug in Stereotip, v službi na področju odnosov za javnostmi na Ministrstvu za zdravje, gospodarski zbornici, zdaj na Mercatorju. Soavtorica prvega priročnika javnega nastopanja pri nas, predavateljica na Šoli za odnose z javnostmi in od vsega začetka sodelavka pri Svetu umetnosti. Strastna bralka in popotnica.
Alenka Pirman
Umetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991-93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko Republike Slovenije (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994-98). Nato je sodelovala v umetniških kolektivnih platformah Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002-03). Od leta 2004 je ustanovna članica Društva za domače raziskave. Živi in dela v Ljubljani.
Sabina Salamon
Rođena 1971. godine u Rijeci. Diplomirala filozofiju i povijest umjetnosti na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Od 1995. član neformalne skupine Kluba mladih umjetnika u Rijeci koji je predstavljao riječku likovnu scenu mladih. Godine 1997/98 radi za Galeriju Dante Cettina u Umagu. Na ljubljanskom SCCA 1997. završava tečaj za kustose suvremene umjetnosti; istovremeno piše tekstove za rubriku likovne umjetnosti na Radiu Študent. Godine 2000. koordinator festivala hEXPO; 2001. radi na 15. Triennalu crteža u Muzeju suvremene umjetnosti Rijeka. Od 2002.do 2006. ravnateljica Gradske galerije Labin i Mediteranskog kiparskog simpozija Labin. Sada voditeljica Gradske galerije Labin.Objavljuje u časopisu za umjetnost Kontura.
Branka Stipančić
Art critic and free-lance curator, lives in Zagreb, Croatia. Graduated art history and literature, Faculty of Philosophy, University of Zagreb.
Former positions: include curator, Museum of Contemporary Art Zagreb 1983 – 1993, Director of Soros Center for Contemporary Art, Zagreb 1993 – 1996.
Curator: On Unknown Works, Gallery Nova, Zagreb, 2006; Josip Vaništa, Mala Galerija, Ljubljana, 2006;
Mangelos retrospective exhibition in: Museu Serralves (Porto), Neue Galerie (Graz), Fundacio Antoni Tapies (Barcelona), Kunsthalle Fridericianum, Kassel – through 2003 – 2004; Connections – Contemporary Artists from Australia (HDLU, Zagreb, 2002).
Co-curator: Kontakt… , Museum modernere Kunst, Vienna, 2006; The Baltic Times (The Museum of Contemporary Art, Zagreb, 2001/ Galerie im Taxispalais, Innsbruck), Chinese Whispers (Apexart, New York, 2000), Aspects/Positions (Museum moderner Kunst, Vienna, 1999), The Future is Now (Museum of Contemporary Art, Zagreb, 1999)
Recent publications: Mangelos nos. 1 to 9 1 (Museu Serralves, Porto, 2003);
Miško Šuvaković
Rodjen 1954. godine u Beogradu. Doktorirao na Fakultetu likovnih umetnosti Univerziteta umetnosti u Beogradu 1993. godine. Redovni profesor je na Fakultetu muzičke umetnosti. Predaje teoriju umetnosti na Interdisciplinarnim postdiplomskim studijama Univerziteta umetnosti u Beo-gradu. Kao gost predavač predaje istoriju i teoriju savremene umetnosti i dizajna na Arhitekton-skom fakultetu u Beogradu. Kao gost predavač predaje “Teoriju uprizoritvenih umetnosti” u ok-viru “Filozofije in teorije vizualne kulture” na Fakulteti za humanistične študije u Koperu.
Bio je član konceptualističke Grupe 143 (1975-80), bio je član neformalne teorijske zajednice "Zajednica za istračivanje prostora" (1982-89). Učestvovao u uređivanju časopisa „Katalog 143“ (Beograd, 1976-77), "Mentalni prostor" (Beograd, 1982-87), "Transkatalog" (Novi Sad, 1995-1998), “Teorija koja Hoda” (Beograd, od 2001), časopisa “Razlika” (Tuzla, 2002), “Sarajevske sveske” (Sarajevo, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 2005), “Art Luk” (Varšava, 2006). Počasni je član Slovenskog društva za estetiko. Objavio knjige Scene jezika (1989), Pas Tout (1994), Prolegomena za analitičku estetiku (1995), Postmoderna (1995), Asimetrični drugi (1996), Estetika apstraktnog slikarstva (1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 (1999), Paragrami tela / figure (2001), Anatomija angelova (2001), Figura, askeza in perverzija (2001), Martek – Fatalne figure umjetnika – Eseji o umjetnosti i kulturi XX stoljeća u Jugois-točnoj, Istočnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka (2002), Impossible Histories – Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (2003), Politike slikarstva (2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti (2005), Diskurzivna analiza (2006), Studije slučaja (2006) i Farenhajt 387 – Teorijske ispovesti (2006) itd.
Nives Zalokar
Dela in živi v Ljubljani.