Niz javnih predavanj: Kako kritično je stanje kritiškega pisanja?

Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Svet umetnosti, šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje vabita na niz javnih predavanj KAKO KRITIČNO JE STANJE KRITIŠKEGA PISANJA?

Zloženka predavanja 2016 (pdf)

Lani zasnovano premišljanje o aktualni vlogi in statusu kritiškega pisanja na področju vizualne umetnosti in kulture z naslovom Kako kritično je stanje kritiškega pisanja? nadaljujemo z novim nizom predavanj.

Premišljanje izhaja iz zavedanja, da je kritiško pisanje pomemben del umetnostnega sistema, s katerim lahko umetnost šele scela izpolnjuje svojo družbeno poslanstvo; ker pa kritika zlagoma izginja iz tradicionalnih javnih občil, se spreminja skladno z digitalizacijo medijev in demokratizacijo kulturne produkcije ter izgublja svoj položaj v “razmerju sil” znotraj samega umetnostnega polja, postajata njena vloga in položaj vedno bolj nejasna.

V letošnjem letu izhajamo iz sklepa lanske serije, da je bolj kot o krizi kritiškega pisanja, ki se kaže v oddaljevanju kritike od njenega tradicionalno uveljavljenega formata, smiselno govoriti o novih pojavnih oblikah kritike.

O spremembah v sodobni kritiško-teoretski produkciji bodo predavali: Thijs Lijster, Ekaterina Degot, Maja Breznik, Izidor Barši & Kaja Kraner (ŠUM), Antonija Letinić in Fouad Asfour. Začeli bomo s kratkim zgodovinskim pregledom umetnostne kritike, potem pa prek analize različnih dejavnikov za t. i. krizo (identitete) kritiškega pisanja razpravo preusmerili k “novim prostorom” za kritiko. Pogledali bomo, kako se je kritika preobrazila skladno s tehnološkimi spremembami od tiskanega k digitalnemu, z drugačnimi politično-ekonomskimi okoliščinami ter s spreminjajočo se umetniško produkcijo in institucionalnimi spremembami v samem umetnostnem polju. Poskušali bomo pojasniti, kako se likovna kritika danes vključuje v umetnostni sistem in v proces institucionalizacije umetnosti ter kakšen je sam položaj umetnostnih kritikov. Predvsem pa nas bo zanimalo, kaj pozitivnega lahko vendarle prinaša trenutno stanje na področju kritiškega pisanja in kaj je potrebno za nove “utelesitve” oz. “uprostoritve” kritike.

2016

Predavanja bodo deloma v angleščini in deloma v slovenščini.

Niz javnih predavanj in delavnic Kako kritično je stanje kritiškega pisanja? pripravljata Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in SCCA–Ljubljana in je del izobraževalnega programa Svet umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje.

Program podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Erste sklad in Goethe Institut Ljubljana.

VEČ O PREDAVANJIH, PREDAVATELJIH IN PREDAVATELJICAH

Thijs Lijster: Kriza kritike
torek, 29. marec 2016, 14.40–16.20, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Kaj je “kriza kritike”, ki je v zadnjem desetletju predmet tako številnih razprav, in od kod izvira? Ali sploh lahko govorimo o krizi, če je kritika malone vseprisotna? Kakšno mesto torej zaseda umetnostna kritika v sedanji mediatizirani in globalizirani javni sferi? Predavanje začnem s kratkim zgodovinskim pregledom umetnostne kritike, nato razpravljam o vlogah kritika (npr. interpretacija, presoja, povezovanje določenega dela z družbenozgodovinskim kontekstom), o uporabi in zlorabi kritike ter o poteh, ki vodijo iz omenjene krize. Na koncu pojasnim, zakaj ima kritika še vedno pomembno vlogo v demokratični javni sferi.

Thijs Lijster: Naproti “uprostoritvi” kritike
sreda, 30. marec 2016, 18.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
V drugem predavanju povežem sodobne razvojne poteze v umetnostni kritiki s “stiskanjem prostor-časa”, značilnim za moderno dobo. Prehod od moderne k sodobni umetnosti v 1980-ih je kritiko dehistoriziral in tudi deteritorializiral. Kritično si ogledam ta razvoj, a vendar trdim, da lahko z novimi teoretskimi viri proizvedemo diskurz, s katerim izstopimo iz strokovnega polja tradicionalne kritike in ustvarimo nov prostor za kritiko.

Thijs Lijster je docent filozofije umetnosti in kulture na Univerzi v Groningenu. Študiral je v Groningenu in New Yorku ter leta 2012 doktoriral iz Benjaminovega in Adornovega koncepta umetnostne kritike. Svoje prispevke je objavil v knjigah, kot so Conceptions of Critique in Modern and Contemporary Philosophy (2012), Institutional Attitudes (2012) in No Culture, No Europe (2015). Je sourednik knjige Spaces for Criticism: Shifts in Contemporary Art Discourses (2015). Leta 2010 je prejel holandsko/flamsko Nagrado za mlado umetnostno kritiko, leta 2015 pa nagrado za doktorske naloge, ki jo podeljujeta Boekmanov sklad in Nizozemska organizacija za znanstveno raziskovanje NWO. (Foto: Marc Schoeters)

—

Ekaterina Degot: Ko so vsi kritični, nihče pa ni kritik
torek, 5. april 2016, 19.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
Ponavljajoča se razprava o kritiškem pisanju spominja na podobno razpravo, osredinjeno na pojem slikarstva. Ob vedno znova zastavljenem vprašanju o usodi slikarstva nas zamika, da bi kratko malo odgovorili, da je mrtvo. Seveda številni umetniki še slikajo, s tem preživijo in celo uspejo ostati zgodovinsko relevantni, a se izogibajo označbi “slikar”. Podobno se veliko nas, katerih (vsakodnevno) delo je kritiško pisanje, nerado predstavlja kot “poklicni kritik”. Kje je torej mesto kritiškega pisanja v tem spletu vse manjše usposobljenosti in vse bolj učinkovite izvedbe?

Predavanja se lahko v sredo, 6. aprila, prav tako ob 18. uri udeležite v Umetnostni galeriji Maribor / UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2., Maribor.

Ekaterina Degot je umetnostna zgodovinarka, piska o umetnosti in kuratorka. Trenutno je umetniška direktorica na kölnski Akademiji svetovne umetnosti (Academy of Arts of the World) in profesorica na moskovski Šoli za fotografijo in nove medije A. Rodčenka (Rodchenko Moscow School of Photography). Za kritiško pisanje in kuratorstvo je leta 2014 prejela Nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo. V obdobju 2008−12 je bila urednica www.openspace.ru/art, neodvisne spletne revije umetnostne kritike in kulturne analize. Je tudi sourednica Post-Post-Soviet?: Art, Politics and Society in Russia at the Turn of the Decade (Chicago University Press, 2013). Njeni nedavni kuratorski projekti: Report to an Academy, a Non-Academic Symposium, Performative or Otherwise, Pluriversale I, Köln, 2014 (z Davidom Riffom); What Did the Artist Mean by That?, Moscow Museum of Modern Art, 2014 (z Jurijem Albertom), Monday Begins on Saturday, First Bergen Assembly, Bergen, 2013 (z Davidom Riffom).

— 

Maja Breznik: Predstavitev analize – Kam je šla likovna kritika?
torek, 27. september 2016, 18.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
V analizi današnjo likovno kritiko primerjam s časopisno kritiko iz srede 1980-ih (zajamem Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice, Naši razgledi/Pogledi). Pri tem primerjam javno vidljivost likovne ustvarjalnosti, vsebinske premene v likovni kritiki in socialnoekonomski položaj likovnih kritikov. Analizo sodobne likovne kritike dopolnim z (epistemološkim) branjem sodobnih strokovnih člankov in akademskega pisanja. Z “glasnim” simptomatičnim branjem (Althusser 1965, Ginzburg 1986) orišem teoretske zastavitve, konstrukcijo predmeta likovne ustvarjalnosti, horizont in zunanje meje sodobne kritiško-teoretske produkcije. Pojasniti poskušam, kako se likovna kritika vključuje v umetnostni sistem in v proces institucionalizacije umetnosti, če sploh.

Maja Breznik je sociologinja in raziskovalka na Mirovnem inštitutu. Študirala je na Univerzi v Ljubljani in na Ecole des hautes études en sciences sociales (Pariz, 1998), bila štipendistka Institute of International Education/Arts International (New York, 1992) in raziskovalka na Oddelku za sociologijo Univerze v Padovi (2002−04). Doslej je vodila ali sodelovala v 15 raziskovalnih projektih, tudi s področja kulturnih politik. Objavila je več knjig: Obrt in učenost (2003), Kulturni revizionizem/Cultural Revisionism (2004), Kultura danajskih darov (2009), Posebni skepticizem v umetnosti (2011), Za napisom Nezaposlenim vstop prepovedan (2014) in veliko poglavij ter člankov. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z delavskimi pravicami in zasebnimi trgi dela.

—

Izidor Barši in Kaja Kraner (ŠUM): Diskurzi, ki spremljajo umetnost: umetnostna kritika
četrtek, 6. oktober 2016, 18.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
Predavanje umešča umetnostno kritiko širše v kontekst moderne vednosti in podrobneje v razmerje z institucionalizacijo umetnostnozgodovinske discipline v poznem 19. stoletju. Posebej nas zanima dvoje: (1) umestitev kritike kot diskurzivnega žanra med njene referenčne oblike vednosti na področju humanističnih znanosti in posledice te umestitve za samo kritiko ter (2) postopno zabrisovanje kompleksnih institucionalnih, zgodovinskih, ekonomskih idr. pogojev, zvezanih z modernistično umetnostno kritiko med  vzpostavljanjem zahodnega umetnostnega sistema. Ob slednjem se podrobneje lotimo Greenbergove opredelitve modernizma in vloge kritike v njem, nato pa skušamo orisati spremembe znotraj samih umetnostnih praks, ki v določenem zgodovinskem obdobju v veliki meri prelomijo z modernističnimi interpretativnimi modeli. Kot sklepni del sledi premislek, kako so te spremembe povezane z današnjim stanjem kritike.

Izidor Barši je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi je objavljal v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in Emzinu. Od leta 2010 dela v Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent, od leta 2013 je član uredništva revije Šum, v obdobju 2014–15 je bil tudi urednik pri časopisu Tribuna. V Moderni galeriji, +MSUM in Tovarni Rog je organiziral več bralnih seminarjev, osredotočenih na filozofijo in teorijo.

Kaja Kraner primarno deluje kot piska kritiških, teoretskih besedil in radijskih oddaj na področju sodobnih umetnosti. Je programska sodelavka Pekarne Magdalenske mreže, članica uredništva revije Šum, sourednikuje oddajo Art-Area na Radiu Študent ter v okviru Šuma in kolektiva Neteorit (so)vodi bralne seminarje s področja sodobnih umetnosti. Doslej se je osredotočala predvsem na odnose med umetnostjo, politiko in teorijo ter produkcijskimi okoliščinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega študija raziskuje pojem geopolitike umetnosti.

—

Antonija Letinić: O čem sploh govorimo, ko govorimo o kritiki?
četrtek, 13. oktober 2016, 18.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
V predavanju se osredotočam na razvoj in spremembo (forme) kritike v povezavi s spremembami na medijskem področju. Zanima me, kako se je kritika spreminjala skladno s tehnološkim razvojem od tiska k digitalnemu in kako se tradicionalni mediji vsebinsko spreminjajo: obvestila za medije/javnost nadomeščajo novinarsko delo, izginjajo različne zvrsti, oblike in žanri oziroma se brišejo meje med njimi (kritika – poročilo – pregled) idr. Dotaknem se tudi kritike, ki se spreminja hkrati s samo umetniško produkcijo. Izhajajoč iz interdisciplinarnosti sodobne umetnosti, govorim o povezavah med kritično umetnostjo in umetnostno kritiko, ter kdaj pride med tema oblikama kritike do motnje ali celo spopada.

Antonija Letinić je v kulturi dejavna od leta 2000. Kot producentka, koordinatorka, urednica, piarovka je sodelovala je s številnimi nevladnimi organizacijami na področju kulture v Zagrebu.
Danes je glavna urednica portala kulturpunkt.hr, soustanoviteljica organizacije za razvoj neprofitnega medija Nemeza in podpredsednica organizacije Kurziv – Platforma za vprašanja kulture, medijev in družbe, v okviru katere omenjeni portal deluje.

—

Fouad Asfour: Odučiti se pisanja o umetnosti
Sreda, 7. december 2016, 16.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana
Pisanje o umetnosti se giblje med različnimi prostori objavljanja in diskurzivnimi polji. Po vsem svetu pa diskurz o umetnosti deluje v zapleteni in nestalni napetosti med umetnostnim trgom ter sodobnimi umetniškimi in razstavnimi praksami. To zahteva kritično refleksijo o diskurzih “globalizirane umetnosti“, kot tudi refleksijo, osredotočeno na odnos med pisanjem o umetnosti in umetnostnim izobraževanjem. Moje predavanje prevprašuje pogoje pisanja o umetnosti s kritičnim razmislekom o kolonialni oblastni matrici v umetnostnem izobraževanju. S primeri iz sodobne umetnosti zagovarjam, da mora neubogljivo telo pisca postati vidno prek spremembe tona, jezikoslovne gverile (maroški pisatelj Mohamed Khair-Eddine) in jezikovnega terorizma (čikana feministka in queer teoretičarka Gloria Anzaldua).

Fouad Asfour je pisec, urednik in jezikoslovec, ki prek sodelovalnih okvirov deluje pri publikacijah, razstavah in projektih umetniških izmenjav. Delal je za različne umetniške ustanove in raziskovalne projekte, bil je del projekta revij documenta 12 in je član umetniškega kolektiva Dead Revolutionaries Club. Leta 2011 je osnoval neodvisni založniški projekt Pole Pole Press in soustanovil samoorganiziran štipendijski sklad Thekgo Bursary, ki zdaj sodeluje s Canon Collins Trust. Magistriral je iz jezikoslovja na dunajski univerzi, trenutno pa končuje magisterij iz ustvarjalnega pisanja na Rhodes University (Republika Južna Afrika). Asfour je dobitnik delovne štipendije nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2008.

Arhiv predavanj Kako kritično je stanje kritiškega pisanja? v Letu 15 (2014-2016)