22 Aug

Team

by su

Tia Čiček

Foto: Sara Rman

Lara Plavčak

Foto: osebni arhiv

Urška Aplinc

Foto: Lana Špiler/arhiv Kina Šiška

Vesna Bukovec

Foto: Nada Žgank

SCCA Team

Tia Čiček je od januarja 2020 umetniška vodja Galerije Škuc. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je končala šolo Svet umetnosti. Delovala je kot kuratorka in producentka sodobne umetnosti v Centru za urbano kulturo Kino Šiška in galeriji DobraVaga. Leta 2018 se je udeležila tečaja na salzburški poletni akademiji, ki sta ga vodili Ruth Noack in Grace Samboh z naslovom Thinking with Works of Art. Je del kolektiva bad curating.inc.

Lara Plavčak je od 2019 strokovna sodelavka Zavoda SCCA. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je končala šolo Svet umetnosti. Kurirala je razstave sodobne umetnosti na različnih razstaviščih v Sloveniji in tujini. Od februarja 2018 do septembra 2019 je bila vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. Od 2016 do 2019 je v galeriji DobraVaga vodila program ZINE VITRINE.

Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav. V sodelovanju z Metko Zupanič je pod okriljem Zavoda Kolektiva kurirala program Video in Progress (2008–2016) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (2010–2019). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture.

Urška Aplinc deluje kot producentka in kuratorka. V 2022 je bila umetniška vodja programa v Kinu Šiška za področja vizualne in avdio-vizualne umetnosti ter intermedije, trenutno pa je samozaposlena v kulturi kot kuratorka in kiparka. Leta 2021 je magistrirala iz Kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je tekom študija prejela tri nagrade ALUO za svoje delo. Leta 2018 je na SCCA-Ljubljana zaključila šolo Svet umetnosti, istega leta pa je postala strokovna sodelavka Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Od 2019 do 2022 je bila del kolektiva galerije DobraVaga, kjer je delovala kot koordinatorka programa in kuratorka, od 2020 do 2022 pa je vodila program kulturno-umetnostne vzgoje v Kinu Šiška. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav. V sklopu svoje umetniške prakse je sodelovala na več razstavah in festivalih pri nas in v tujini, med drugim v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, Galeriji Škuc, Cirkulaciji2, Centru sodobnih umetnosti v Celju in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Alenka Gregorič

Foto: Aleš Beno

Vadim Fiškin

Foto: Pirje Mykkänen/Kiasma Museum

Mentors

Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je živel do leta 1996, zdaj živi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe – na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije – zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermitaž, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova, z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bučar.

Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med letoma 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, med letoma 2010 in 2020 umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Tobačna – Muzej in galerije mesta Ljubljane, od leta 2020 pa je umetniška vodja Cukrarne in Galerije Tobačna. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot šestdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Maja Smrekar, Raša Todosojević, Ulay, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi.

Lecturers

Adela Železnik je v Moderni galeriji zaposlena od leta 1993. Diplomirala je iz angleščine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1992–1993 pa je bila gostujoča študentka na Goldsmiths Collegeu v Londonu. Pri svojem delu se osredotoča na mediacijo sodobne umetnosti in sodelovanja z različnimi posameznicami_ki in kolektivi znotraj in zunaj muzeja. V zadnjih letih se v okviru konfederacije Internacionala posveča pojmu »konstituentk_ov« kot aktivnih udeleženk_cev v procesu odpiranja/spreminjanja muzejskih institucij.

Dominika Maša Kozar je po končanem študiju muzikologije začela raziskovati različne elemente glasbenega sveta. Kot članica zasedbe FUTURSKI je aktivna na področju glasbene produkcije in vsega kar pride z bendom. Kot stalna sodelavka CUK Kino Šiška, glasbenega festivala MENT Ljubljana in plesnega festivala CoFestival dela na področju spletne promocije. Je programska sodelavka v ljubljanskem klubu Gala Hala in nekdanja vodja ter promotorka založbe KAPA Records.

Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 do leta 2019 je delal na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije in pridobivanja sredstev, v obdobju 2015–2019 tudi kot direktor zavoda. Bil je član različnih skupin za razvoj kulturne politike (ekspertna skupina za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana). V obdobju 2019–2021 je bil zaposlen na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik kot koordinator projekta spodbujanja kulturne in kreativne industrije v srednje velikih mestih. Od marca 2021 je zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer koordinira program MGLC Švicarije, ustvarjalnega in rezidenčnega centra.

Ines Kežman ima več kot 10 let izkušenj dela v nevladnem in javnem sektorju na področju kulture in filma. V zavodu Motovila je od leta 2014 zaposlena kot svetovalka na področju kulture in AV vsebin ter strokovnjakinja za komuniciranje in mreženje s partnerji. Z ekipo Motovile je zasnovala in izvedla več kot 180 strokovnih dogodkov, namenjenih promociji in spodbujanju mednarodnega povezovanja v kulturi in AV sektorjih ter opravila številna individualna svetovanja na področju pridobivanja finančnih sredstev EU, mednarodnega mreženja ter razvoja in vodenja mednarodnih projektov.

Motovila je nevladni in neprofitni zavod in deluje v javnem interesu na področju kulture. Od leta 2013 spodbujajo mednarodno in medsektorsko sodelovanje v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih (KUS), vključno z avdiovizualnim. Motovila s profesionalno ekipo in mrežo partnerskih povezav doma in v tujini predstavnicam_kom KUS nudi strokovno podporo in znanja, ki so ključna v različnih fazah produkcijsko-ustvarjalne verige, ter dostop do informacij in priložnosti za mednarodno mobilnost in sodelovanje. Na mednarodni ravni so prepoznani kot center odličnosti in primer dobre prakse na področju podpore, povezovanja in promocije KUS.

Jasna Jernejšek deluje kot samostojna kuratorka, vodja projektov, predavateljica, tekstopiska, kritičarka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualno pismenost, ki jih interdisciplinarno prepleta z drugimi družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (2007), kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Redno piše obrazstavna in kataložna besedila, prispevke redno objavlja v revijah Fotografija in Membrana, ki sta posvečeni sodobni fotografiji. Je višja predavateljica in programska vodja Oddelka za fotografijo na VIST – Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Poleg vodenja zavoda Sektor, ustanovljenega z namenom povezovanja, raziskovanja in promocijo medijskih umetnosti, sodeluje z različnimi razstavišči doma in v tujini ter nevladnimi organizacijami s področja kulture.

Katja Mahnič je docentka za občo umetnostno zgodovino na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer izvaja predmete s področja obče umetnostne zgodovine, muzeologije in konservatorstva. Raziskovalno se ukvarja z materialno kulturo, zgodovinsko muzeologijo, razvojem muzejskih razstav in razstavnih strategij ter sliko kot zgodovinskim virom, pri čemer jo zlasti zanima vloga umetnostnih zbirk in muzejev pri vzpostavljanju umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline. Posebno področje njenega zanimanja je tudi dostopnost muzejskih ustanov.

Lilijana Stepančič je ekonomistka ter profesorica umetnostne zgodovine in sociologije. Delala je kot direktorica kulturnih institucij in kustosinja. Je likovna kritičarka ter piska esejev o likovni umetnosti in likovnih sistemih v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. Redno objavlja v Likovnih besedah.

Saša Lesjak, socialna pedagoginja, pesnica in mama treh otrok, je soustanoviteljica Zavoda RISA, kjer je zaposlena kot vodja socialnih programov. Že več kot 20 let dela z otroki, mladimi in odraslimi, ki so se znašli v ranljivem položaju. Vodi delavnice, seminarje in usposabljanja na temo socialnega vključevanja in lahkega branja. Je inštruktorica za izdelavo lahko berljivih in razumljivih informacij ter urednica brezplačnika 20 MINUT. Je soavtorica štiristopenjskega sistema lahkega branja v slovenščini in avtorica številnih priredb ter izvirnih besedil v lahkem branju.

Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje je bil ustanovljen za neodvisne raziskave, izvajane s pomočjo uporabnic_kov, razvoj raznolikih programov, svetovanje, komunikacijske, izobraževalne, socialne in družbene dejavnosti na področju oviranosti ter človekovih pravic. Glas želi dajati predvsem ljudem, ki so najpogosteje tiho ali preslišani. RISA, prva organizacija, ki je v Sloveniji sistematično uvedla in pričela razvijati koncept lahkotnega branja, sodeluje z organizacijami iz vse Slovenije in Evrope. Uporabnice_ki in soustvarjalke_ci storitev so ljudje, ki imajo zaradi kognitivnih, jezikovnih ali drugih ovir težave pri pridobivanju in posredovanju informacij, kar povzroča ovire pri organizaciji lastnega življenja in samostojnosti.

Tjaša Pureber je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za družbene vede. Je doktorska študentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem družbenih gibanj. V sklopu dejavnosti Društva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mreži nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorništva, še pred tem pa strokovna sodelavka. Večinoma se je ukvarjala z vprašanji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na področju kulture in umetnosti. Sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami v kulturi.

Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni menedžment in mednarodno kulturno izmenjavo. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi.

Urška Jež je diplomirana kulturologinja in magistrica menedžmenta nevladnih organizacij. Je producentka v kulturi. Z Društvom Mesto žensk sodeluje od leta 2006, od 2014 kot izvršna producentka. Pred tem je bila izvršna producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, kot producentka ali organizatorka pa je sodelovala tudi s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami s področja kulture. Izziv pridobivanja sponzorstev jo je pritegnil do te mere, da je raziskovanju le teh skozi prizmo podjetij posvetila magistrsko delo. Ob tem se je v zadnjih dveh letih udeležila več usposabljanj na temo fundraisinga NGO Academy ERSTE Fundacije. V okviru svojih delavnic želi pridobljena znanja in metodologijo deliti s kolegi_cami.

Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in moderatorka na področju sodobne vizualne umetnosti in prostorskih praks. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knjižne zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila posthumno izdani katalog razstave Igorja Zabela: Inexplicable Presence (Curator’s Working Place) (2021), zbornik Extending the Dialogue (2016) in monografijo Beti Žerovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art (2015). Med drugim je tudi urednica monografije Beti Žerovc Umetnost kuratorjev: Vloga kuratorjev v sodobni umetnosti (2010) ter kataloga Sanja Iveković: Public Cuts (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA ≠ UMETNOST (2017), tematske številke Arhitektov bilten na temo participacije v arhitekturi in urbanizmu (2011), zbornika Ready 2 Change (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA (2000–05).

Vladimir Vidmar je umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije na Filozofski fakulteti in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu The Kids Want Communism v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta, magistrski študij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij (Univerza v Barceloni) ter magistrski študij Izobraževanje in muzeji: dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji). Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), kjer svoje strokovne izkušnje na filmskem, glasbenem, plesnem in likovnem področju, pridobljene skozi sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter javnim in zasebnim sektorjem, aplicira na izvedbo muzejskega programa in Grafičnega bienala Ljubljana. Doslej je kurirala številne razstave, pri čemer izstopa njen kreativni pristop pri raziskovanju razstavnih formatov in odkrivanje skladnosti med poetičnim in angažiranim v umetniškem izražanju. Pri 32. grafičnem bienalu Ljubljana je sodelovala kot članica bienalskega kolegija. Leta 2017 je po odprtju prenovljene Švicarije zasnovala celoletni projekt in razstavo Švicarija: skupnost, umetnost in narava, kar je zarisalo vizijo za nadaljnje delovanje ustvarjalnega in rezidenčnega centra. Je avtorica idejne zasnove in urednica zbirke Umetnost v parku Tivoli. Trenutno se posveča razvoju programa MGLC Švicarije in zasnovi novih razstavnih projektov.

28 Sep

Team 2017/2018

by su

Head of the Programme:

Miha Kelemina (1985)
Critic, curator, since 2016 self-employed in culture. In 2010, he graduated in Art History from the Faculty of Arts in Ljubljana. In 2011, he enrolled in the World of Art, School for Curatorial Practices and Critical Writing, which operates as part of the Center for Contemporary Arts SCCA–Ljubljana. After completing his training at SCCA–Ljubljana, he worked in the archives and the library, and later at the Diva Station portal for video art. He is currently head of the World of Art programme as well as the Studio 6 exhibition and research programme. He has also completed additional training in project management. He is a founding member of the OFFTIR Association for Visual and Sound Art, was a collaborator of the Video Wall project by artist Pila Rusjan, and since 2013 also a collaborator of the Culture and Humanities Editorial Office at Radio Študent, where he was an editor of the Art-Area show.

—

Programme Coordinator (2016–January 2018):

Lara Plavčak (1987)
Graduated in art history and cultural studies. In 2011 she finished the World of Art, School for Curatorial Practices and Critical Writing, which operates as part of the Center for Contemporary Arts SCCA–Ljubljana. Between 2013 and 2014 she co-curated the Series of Young Artists at Kino Šiška, in 2016 she curated the Solo Exhibition Series at Kino Šiška. She curated exhibitions at Plevnik-Kronkowska Gallery in Celje (2010/11), at Kibela, MMC Kibla in Maribor (2014) and at Savin’s Art Salon in Žalec (2014). Her articles were published in Kinotečnik, Dialogi, Art Words Magazine, Pogledi, Tribuna, AirBeletrina and Fotografija magazine. Between 2015 and 2016 she worked with KRAKEN, society for promotion of short film and short film festival in Ljubljana FeKK. She is active within the project-exhibition space and commercial gallery DobraVaga as the founder and head of ZINE VITRINE programme of zine exhibitions, workshops, library and archive. In the period of 2016–2018 she was a coordinator of the the World of Art School (SCCA-Ljubljana), since February 2018 she works as visual, audiovisual and intermedia arts programme manager and DobraVaga gallery manager at Kino Šiška-Centre for Urban Culture.

PR and FR Advisor:

Dušan Dovč (1973)
Graduated in literature and Slovene language at the Faculty of Arts in Ljubljana. His first working experiences in the art sector he gained at Emzin, Institute for Creative Production and Arts Magazine as an editor and head of the projects (1997−2002), continued at Pristop, consultancy and communications company as an assistant for public relations (June-December 2003). Since 2004 he is employed at SCCA−Ljubljana as a production manager, responsible for coordination, public relations and fundraising. At SCCA−Ljubljana he is also a member of a physical and web archive of video art DIVA Station and coordinates No Nails, No Pedestals program. He is active in the filed of cultural policy (a member of an expert group on mobility information standards at the European Commission, May−December 2011, a member of management board at Asociacija, Association of Arts and Culture NGOs and Freelancers, Ljubljana since 2009).

—

Webmaster:

Vesna Bukovec (1977)
Graduated and completed her MFA from the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana. She presented her work in several solo and group exhibitions. She is also a member of the art group KOLEKTIVA (with Metka Zupanič and Lada Cerar). Together with Metka Zupanič she curates international program Video in Progress (since 2008) and Video Evenings in Photon Gallery (since 2010). Since 2006 she works as a webmaster at SCCA-Ljubljana and since 2015 as co-worker at DIVA Station. As a freelance web and graphic designer she also collaborates with local NGOs from the cultural sector. www.vesna-bukovec.net

Tutors:

Miran Mohar (1958)
Painter, designer and set designer based in Ljubljana. He is member of the Irwin artists group and co-founder of the Neue Slowenische Kunst movement, the graphic design studio New Collectivism and the Scipion Nasice Sisters Theatre. He is also a lecturer at the Academy for Visual Arts Ljubljana, it’s vice-dean and co-founder of Maja Farol movement for open architecture.

Alenka Gregorič (1976)
Art historian, curator and writer. Since July 2003 till 2009 she worked as artistic director of Škuc Gallery, Ljubljana, curating, organizing and coordinating all the program activities. From 2009 she has been the artistic director and curator at City Art Gallery Ljubljana and CC Tobacco 001 (both part of Museum and Galleries of Ljubljana). In 2009 she was curator of Slovenian pavilion at Venice biennial and co-curator of 28. Graphic biennial Ljubljana, in 2011 she was co-curator (with Galit Eilat) of the 52nd October salon in Belgrade, in 2014 one of the curators for the Curated by_Vienna. She curated over fifty solo and group exhibitions in Slovenia and abroad. These shows featured works by artists such as Vuk Ćosić, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Raša Todosojević, Bill Viola, Katarina Zdjelar and many others. In addition to curating exhibitions she has written numerous essays, reviews and articles for various artist books, catalogues and other publications. The responsibility of those producing contemporary art and of cultural institutions, as well as their role in contemporary society, constitute the focal point of her interests.

—

School’s Advisor:

Saša Nabergoj (1971)
Art historian, curator and critic. Director of Škofja Loka Museum. Between 1998 and 2015 she was head of the programme of the World of Art, School for curators and critics of contemporary art and between 2004 and 2015 Studio 6, exhibition and research programme. A member of AICA (International Association of Art Critics) and IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Writer, editor, curator and lecturer on contemporary art, focusing on curatorial and critical practices. She curated numerous solo and group exhibitions, wrote several articles and edited different publications. (Photo: Voranc Vogel, Delo Archive)

Lecturers:

Vesna Čopič predava kulturno politiko in management na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica vrste študij, zakonov in ukrepov na področju slovenske kulturne politike v zadnjih desetletjih, vabljena predavateljica na številnih mednarodnih konferencah doma in v tujini, v zadnjih letih pa tudi ena kritikov slovenske kulturne politike in njene nepresežene dediščine preteklega sistema. Deluje tudi kot mednarodni ekspert, v zadnjih letih za UNESCO.

Saša Nabergoj (1971)
Končala študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Direktorica Loškega Muzeja Škofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA–Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila Svet umetnosti, šolo za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kritiških praksah. Je avtorica številnih umetnostnih besedil, kurirala je številne razstave, pripravila predavanja in uredila več strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti prof. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo 2012/2013 in 2013/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino je pripravila in izvedla program Kuratorske in kritiške študije. V šolskih letih 2014/2015 in 2015/2016 je bila gostujoča predavateljica na Visoki šoli za umetnost (Univerza v Novi Gorici). (Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)

Alenka Pirman (1964)
Umetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). Med letoma 1996 in 1998 je študirala antropologijo vsakdanjega življenja na Institutum studiorum humanitatis (ISH) v Ljubljani. Od 2013 dela na doktoratu iz heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s preučevanjem družbene vloge umetnika pri posredovanju kulturne dediščine. V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991–93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko RS (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994–98). Sodelovala je z umetniškimi kolektivi, kot so Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002–03). Izvedla je nekaj metodoloških razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nemških izposojenk (Arcticae horulae, 1991–98), z deponirano zbirko Policijskega muzeja (Primer. Umetnost in kriminaliteta, 2005, z Biserko Debeljak) in se v nadaljevanju posvetila razvoju efemernih umetniških del (Deveta Koromandija, od 2007). Od leta 2004 deluje v okviru Društva za domače raziskave (DDR), kjer se ukvarja s fenomenom ljubiteljskega zbiranja (razstave v Kabinetu 2005–10) in preučevanjem transformacije statusa predmeta skozi tržne, umetniške in muzealske procese (mednarodni projekt Trda dejstva, 2012–13). Leta 2014 je v MGLC pripravila prvo večjo pregledno razstavo svojega umetniškega delovanja. Povezava do spletne strani.

Rebeka Vidrih (1976)
Docentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V šolskem letu 1997/98 vpisala dodiplomski samostojni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih življenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete). V šolskem letu 2004/05 vpisala na podiplomski študij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft). Predava Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.-18. stoletje) in II (19.-20. stoletje), Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine ter Zgodovina fotografije (nosilka od 2015/16).

Asta Vrečko (1984)
Asta Vrečko je doktorica umetnostne zgodovine. Delno je zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Njeno področje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Občasno sodeluje pri pripravi razstav.

Simona Žvanut (1985)
Umetnostna zgodovinarka, avtorica besedil s področja sodobne umetnosti, kuratorka. Študentka doktorskega študija na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 2015/16. Diplomirala na dvopredmetnem študiju primerjalne književnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2011). Med leti 2011 in 2015 je bila na SCCA–Ljubljana koordinatorka, med avgustom 2015 in junijem 2016 pa vodja šole Svet umetnosti in razstavno-raziskovalnega programa Studio 6.

Seminarji in moduli prvega letnika:

Izidor Barši je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi je objavljal v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in Emzinu. Od leta 2010 dela v Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent, od leta 2013 je član uredništva revije Šum, v obdobju 2014–15 je bil tudi urednik pri časopisu Tribuna. V Moderni galeriji, +MSUM in Tovarni Rog je organiziral več bralnih seminarjev, osredotočenih na filozofijo in teorijo.

Barbara Borčić (1954)
Umetnostna zgodovinarka in anglistka; študirala medijske študije in antropologijo na ISH – Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA−Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA−Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na domačem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA. Vodi program Brez žebljev in podstavkov in video arhiv Postaja DIVA.

Petja Grafenauer (1976)
Umetnostna zgodovinarka, kuratorka, likovna kritičarka, urednica, publicistka in predavateljica o sodobni umetnosti. Vodja galerije Vodnikove domačije v Šiški. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in povezovanjem tega z drugimi diskurzi ter zgodovino konstrukcije umetnostnega diskurza 20. in 21. stoletja v regiji. Med leti 2005−2006 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, med 2007 in 2009 je bila kustosinja Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Predava na Oddelku za fotografijo na Visoki šoli VIST, predavala je tudi zgodovino sodobne umetnosti na nekdanji Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Kurirala je številne skupinske in samostojne razstavne projekte.

Jana Intihar Ferjan je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem.

Teja Merhar je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistematično zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jožeta Baršija (2013, +MSUM) in Tadeja Pogačarja (2014, MG+).

Kaja Kraner primarno deluje kot piska kritiških, teoretskih besedil in radijskih oddaj na področju sodobnih umetnosti. Je programska sodelavka Pekarne Magdalenske mreže, članica uredništva revije Šum, sourednikuje oddajo Art-Area na Radiu Študent ter v okviru Šuma in kolektiva Neteorit (so)vodi bralne seminarje s področja sodobnih umetnosti. Doslej se je osredotočala predvsem na odnose med umetnostjo, politiko in teorijo ter produkcijskimi okoliščinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega študija raziskuje pojem geopolitike umetnosti.

Andrej Pezelj (1978)
Rojen na Reki na Hrvaškem. Leta 1998 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. V času študija je v sklopu programa Erasmus obiskoval National college of Art and Design v Dublinu. Leta 2004 se je preselil v Pariz, kjer je diplomiral na Fakulteti Paris VIII. Leta 2016 je doktoriral na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture, pri mentorju Rastku Močniku. Predava teorijo in kritiko umetnosti na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.

Vladimir Vidmar (1982)
Umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Med 2007 in 2010 je delal v Mestnem muzeju Ljubljana na izobraževalnih programih za mladino in odrasle. Med 2010 in 2013 je bil pomočnik umetniškega vodje Galerije Škuc. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne mednarodne skupinske in samostojne razstave Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v +MSUM v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Joshua Simon v Tel Avivu Otroci si želijo komunizem. S Tadejem Pogačarjem pripravlja raziskovalni in razstavni projekt 90-ta leta v slovenski umetnosti. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je vključen v tečaj Umetnostni sistem in teorija razstavljanja, katerega predmetna nosilka je Beti Žerovc. Živi in dela v Ljubljani.

Izvajalci in izvajalke modulov drugega letnika:

Uroš Bonšek (1981) se s komuniciranjem profesionalno ukvarja že 12 let. Najprej je bil snovalec sloganov in idej v dveh oglaševalskih agencijah, nato vodja odnosov z javnostjo in tako del prvotne ekipe Centra urbane kulture Kina Šiška, s katero je iz nekdanjega kina ustvaril najprepoznavnejšo urbano kulturno blagovno znamko pri nas in ji priskrbel več kot 40 tisoč medijskih objav. Za sabo ima promocijo skoraj 2 tisoč kulturnih dogodkov, bil je tudi pobudnik družbenoodgovornega projekta Kulturni evro. Zadnje leto in pol kot vodja odnosov z javnostjo na CNVOS komunicira nevladniške (zagovorniške) akcije in (medijske) projekte, snuje komunikacijske strategije za nevladne organizacije, še vedno skrbi za komunikacijo nekaj neljubljanskih kulturnih prireditev in festivalov, je tudi pobudnik Kluba komunikatorjev nevladnega sektorja.

Dušan Dovč (1973)
Diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij−december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA−Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi član projektne skupine fizičnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA in koordinira program Brez žebljev in podstavkov. Aktiven je tudi v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj–december 2011, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).

Polona Lovšin (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d.o.o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost še posebej posveča integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za različne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljubših odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih in Financah, med leti 2005 in 2010 je bila članica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot članica strokovnega sveta Galerije Miklova hiša, od leta 2015 pa članica sveta MAO.

Luka Hribar je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije že od začetka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na družbenih omrežjih.

Lara Plavčak (1987)
Diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je končala Svet umetnosti, šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje, ki deluje v okviru Zavoda SCCA–Ljubljana. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, čitalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka šole Svet umetnosti pri SCCA–Ljubljana, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška.

Miha Kelemina (1985)
Kritik in kurator, vodja programa Svet umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje ter razstavno-raziskovalnega programa Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti. Po končanem izobraževanju je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in knjižnici, pozneje je bil sodelavec Postaje Diva, portala za video umetnost in koordinator programa Svet umetnosti ter Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je ustanovni član kolektiva OFFTIR, društva za vizualno in zvočno umetnost in sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. Med 2014–2016 je bil sodelavec projekta VideoWall, urbane video galerije, ki je na Židovski ulici v Ljubljani vsakih štirinajst dni predstavila novo video zanko.

Vesna Bukovec (1977)
Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi članica umetniške skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupanič in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupanič kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture. www.vesna-bukovec.net