Arjan Pregl, Karneval

Svet umetnosti | Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje | Analiza umetniškega dela

Maske, konfeti, Pujsa Pepa?

Parada
Žive barve. Kaos. Znani obrazi. Težko je iti mimo tako pestrega cikla slik, ki nas prav vabi v svoj nerealen svet. Že z zaporedno postavitvijo na steni, dobimo občutek, da se pred nami vije povorka, Karneval. Vsaka maska se predstavi: tri posamične in šest celopostavnih. Vse se režijo z belih ozadij, polnih barvnih pack, nanešenih v različnih slikarskih tehnikah, ki lahko spominjajo na konfete. Telesa šestih figur so sestavljena iz različnih predmetov, uporaba različnih orodij za nanašanje barv pa daje občutek, da je bil med ustvarjalnim procesom prav tako prisoten nekakšen karneval.

Virtualno v realnem
Preglovo delo nekako spoji sodobno s tradicionalnim. Internetne podobe naslika na platno in združi virtualni (internet) prostor z realnim (galerija, stena). Tako poišče srednjo pot med preteklostjo in sodobnostjo ter poskuša vnesti virtualne podobe v otipljivo obliko, sliko.

Potrošniška družba
Telesa mask so sestavljena iz različnih predmetov: vrtni stol, klobase, mehčalec za perilo. Vsakdanji predmeti, ki jih… ”potrebujemo”! Arjan Pregl aktivno spremlja politično in družbeno situacijo na socialnih omrežjih ter s svojimi domiselnimi komentarji med drugim opozarja tudi na potrošništvo in prijeme oglaševalske industrije. Kot primer tega je pretirano reklamiranje novih produktov, ki nam zagotavljajo ”lažje” in ”boljše” življenje. Tako lahko telesa figur razstavimo na posamezne enote, kar nas vedno znova pripelje do enostavnega kupa stvari, brez katerih nam ne bo ”hudega”.

Zakaj nosimo maske?
Z maskami je mogoče ustvariti novo identiteto, nekakšen avatar. Za njimi se je mogoče tudi skrivati. Tako se v politiki in pri merjenju moči manipulira z uporabo podob, predvsem na medmrežju, kjer je kot na karnevalu – ”vse je dovoljeno vsem, ni določenih omejitev”, kar ima hkrati velik vpliv na ljudi. Celopostavne figure na slikah nosijo maske različnih znanih junakov, ki so jih posvojila nekatera ideološka gibanja za svoje delovanje, nekatere pa nosijo zgodbe o družbeno političnih problematikah.

Med maskami v ciklu, se pojavita tudi stripovski junak žabec Pepe in risana junakinja Pujsa Pepa. Podoba Pepeja je bila na internetu prepoznavna v obliki popularnega memeja, kar je izkoristila ameriška desničarska skupina pri širjenju sovražnosti. Pepeja so vzeli za svojo maskoto in s tem dosegli širše občinstvo. Imeli naj bi celo vpliv na izid ameriških volitev.

Pujsa Pepa je v otroški risanki predstavljena kot samostojna gospodična, ki vse naredi tako, kot se ji zdi prav. Ameriški škofje so želeli ukiniti njeno predvajanje, češ da širi feministične ideje. Njena podoba naj bi se, po nekaterih virih na internetu, uporabljala tudi v pedofilski mreži.

Različni družbeni dejavniki lahko povzročajo porast ekstremističnih gibanj in s tem tudi simbolično uporabo prepoznavnih podob v slabe namene. Skrivanje za takšnimi maskami ljudem omogoča ustvarjanje izmišljenih identitet, skozi katere izražajo svoje skrajnostne ideje. Ravno to lahko povzroči širjenje nasilja in ustrahovanja, prihaja pa tudi do zlorabe uporabnikov in celo groženj v resničnem življenju. Maske na slikah držijo v rokah ostre predmete, s katerimi gledalca svarijo pred svojo nevarnostjo. Veseli izrazi prekrivajo srhljivo ozadje, ki se skriva za maskami.

Slava življenju in smrti
Maske na slikah, skupaj s postavitvijo, spominjajo na motiv mrtvaškega plesa. Poudarjajo večni cikel, kjer smrt ne dela družbenih razlik. Hkrati pa se vse maske smejijo in slavijo smrt kot del življenja. Takšna postavitev lahko kaže tudi na položaj slikarstva na prelomu v 21. stoletje, ko je s poudarkom na umetnosti novih medijev, slikarstvo stopilo v ozadje. Sodobne_i slikarke_ji kot je Arjan Pregl, pa jo zopet obujajo in ji vračajo pozornost, za katero menim, da si jo zasluži. Cikel slik še ni zaključen, zato se bomo imeli še priložnost udeležiti Preglovega karnevala.

Katja Filovski

Besedilo je del sklopa analiz umetniških del, ki so nastale pod mentorstvom Barbare Borčić. Avtorice besedil so analizirale dela na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija, 31. 1.–31. 3. 2019.