Vodja programa:
Miha Kelemina je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po končanem izobraževanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. V šolskem letu 2017/2018 je začel sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)
Strokovna sodelavka:
Dr. Asta Vrečko je docentka za področje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno področje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Občasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc)
Svetovalec za finance:
Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja)
Skrbnica spletnih strani:
Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi članica umetniške skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupanič in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupanič kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture. www.vesna-bukovec.net (foto: arhiv predavateljice)
Miran Mohar je slikar, oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledališča Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. Živi in dela v Ljubljani. (foto: osebni arhiv)
Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, od leta 2010 pa je umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Tobačne 001 – Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Raša Todosojević, Bill Viola, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi. (foto: osebni arhiv)
Strokovni sodelavci in sodelavke prvega letnika:
Saša Nabergoj je umetnostna zgodovinarka in direktorica Loškega muzeja Škofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA-Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila šolo Svet umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega združenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT. Od šolskega leta 2014/2015 je gostujoča predavateljica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti in muzeologije, s poudarkom na kuratorskih in kritiških praksah. Je avtorica številnih umetnostnih besedil, kurirala je številne razstave in uredila več strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti pri doc. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo (2012/2013 in 2013/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino) je pripravila in izvedla program Kuratorske in kritiške študije. (foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)
Tevž Logar je neodvisni kurator, ki projektno sodeluje z različnimi producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Med letoma 2009 in 2013 je bil kustos in umetniški vodja Galerije Škuc. Kuriral je številne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V letih 2009 in 2014 je predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji vizualnih umetnosti AVA v Ljubljani. Je avtor scenarija za dokumentarni film Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra, soustanovitelj Fundacije Ulay ter kustos in skrbnik umetnikovega opusa. (foto: arhiv predavatelja)
Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s področja civilne družbe in/ali gospodarstva. Delovanje zavoda se osredotoča na področje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifično področje delovanja (sektor), območje oz. regijo delovanja (sedež) ali pravni status (javni/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa področja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)področje ter hkrati omogočati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. (foto: vir)
Lara Plavčak je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je končala Svet umetnosti, šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, čitalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka šole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. (foto: arhiv predavateljice)
Barbara Borčić je umetnostna zgodovinarka in anglistka, programska svetovalka Zavoda SCCA-Ljubljana. Študirala je medijske študije in antropologijo na ISH, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA. V okviru Zavoda SCCA-Ljubljana je vodila številne projekte, souredila knjižno zbirko Žepna in publikacije PlatformaSCCA. Vodi program Brez žebljev in podstavkov in video arhiv Postaja DIVA. (foto: arhiv predavateljice)
Dr. Gregor Moder je docent za področje filozofije in uči filozofijo umetnosti na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nemškim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je član uredniškega odbora revije Problemi ter urednik knjižnega programa založbe Maska. Moder je avtor knjig Komična ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan (2015) ter Hegel and Spinoza: Substance and Negativity (2017). V kratkem bo pri založbi Palgrave Macmillan izšla tudi knjiga The Object of Comedy (2018), ki jo je uredil z J. Mascat. (foto: arhiv predavatelja)
Jasna Jernejšek je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area na Radiu Študent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija. Med leti 2013–2017 je sodelovala s Photonom – Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotonični trenutki – Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice)
ŠUM vzpostavlja mrežo sodelavcev pretežno (a ne izključno) mlajše generacije, hkrati pa tudi infrastrukturo, ki bi lahko omogočila materialno in simbolno bazo za produkcijo novih diskurzov o(b) sodobni umetnosti. Revija za kritiko sodobne umetnosti ŠUM objavlja strokovna in eksperimentalna besedila s področja kritike sodobne umetnosti ter teorij, ki se gibljejo v njeni bolj ali manj neposredni bližini. Revija je distribuirana brezplačno v tiskani in spletni obliki. ŠUM izhaja s podporo mreže partnerskih institucij, v programe katerih občasno intervenira v obliki debat, predavanj in različnih drugih dogodkov.
Vladimir Vidmar je umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si želijo komunizem. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (foto: arhiv predavatelja)
Tjaša Pureber je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za družbene vede. Je doktorska študentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem družbenih gibanj. V sklopu dejavnosti Društva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mreži nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorništva, še pred tem pa strokovna sodelavka. Večinoma se je ukvarjala z vprašanji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na področju kulture in umetnosti. Sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)
Strokovni sodelavci in sodelavke drugega letnika:
Urška Jurman je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in organizatorka na področju sodobne umetnosti. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knjižne zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila zbornik Extending the Dialogue (2016) in monografijo Beti Žerovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art (2015). Med drugim je tudi urednica kataloga Sanja Iveković: Public Cuts (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA ≠ UMETNOST (2017), zbornika Ready 2 Change (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA (2000–05). (foto: Nada Žgank)
Jana Intihar Ferjan je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)
Teja Merhar je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistematično zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jožeta Baršija (2013, +MSUM) in Tadeja Pogačarja (2014, MG+). (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)
Luka Hribar je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije že od začetka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na družbenih omrežjih. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)
Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka, ki živi v Ljubljani. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta ter magisterij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij v Univerzi v Barceloni. V letu 2016 je končala magistrski študij Izobraževanje in muzeji: Dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji) in se specializirala za odnos muzejev do oseb z demenco. Kot kulturna menedžerka je delala na filmskem, glasbenem, plesnem ter likovnem področju, tako v nevladnih organizacijah kot v javnem sektorju. Bila je udeleženka šole Svet umetnosti. Kurirala je več razstav, med drugim: Ura anatomije, samostojna razstava nagrajenke 20. grafičnega bienala v Ljubljani, Regine Jose Galindo (2013), mednarodno skupinsko razstavo Vse in nič v Galeriji Škuc (2014), Enajst tisoč batin, samostojno razstavo Zore Stančič v Galeriji Kapsula (2015), skupinsko razstavo študentov ALUO v Galeriji Škuc (2016), Klub golih pesti v Galeriji Vžigalica (2016), Dvoriščno okno, To ni ime (2017) v Galeriji Škuc. Slednja je bila del 32. grafičnega bienala, pri katerem je sodelovala tudi kot članica bienalskega kolegija. Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Leta 2017 je zasnovala celoletni projekt in razstavo pod naslovom Švicarija: skupnost, umetnost in narava, ki zarisuje vizijo za nadaljnje delovanje novoustanovljenega Ustvarjalnega centra Švicarija. (foto: Anamaria Kanc)
Polona Lovšin (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d. o. o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost še posebej posveča integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za različne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljubših odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih in Financah, med leti 2005 in 2010 je bila članica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot članica strokovnega sveta Galerije Miklova hiša, od leta 2015 pa članica sveta MAO. (foto: osebni arhiv)
Urška Comino že 15 let deluje na področju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja številnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obveščanju javnosti in promociji kutlurno-umetniških projektov ter avtorstvo kataložnih besedil za festival Ex-Ponto (2005, 2006, 2007, 2008, 2015) in festival Mesto žensk (2010). Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetniki in umetnicami. (foto: Andrej Korenč)
Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: osebni arhiv)
Adela Železnik je diplomirala iz angleščine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1992–1993 je bila gostujoča študentka na Goldsmiths College-u v Londonu. Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji (MG+MSUM) kot kustosinja za pedagoške in obrazstavne programe. Pri njenem delu jo zanimajo pogoji, ki omogočajo so-ustvarjalni odnos med umetniki, umetnino in gledalci, ter odnosi, ki se pri tem vzpostavljajo. V MG+MSUM pripravlja diskurzivne in druge obrazstavne programe, skupaj z umetniki pa interaktivne izobraževalne projekte. V zadnjih letih se v okviru mednarodne konfederacije muzejev Internacionala posveča pojmu »vmeščenega« muzeja in »konstituentom« kot angažiranim gledalcem. Deluje tudi kot avtorica besedil in urednica. (foto: osebni arhiv)
Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi. (foto: arhiv predavatelja)