Barbara Borčić (1954)
Umetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA–Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).
Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na domačem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA.
Umetniški vodja ljubljanske Galerije Škuc (1982–1985), sodelavka založbe Studia humanitatis (1986–1993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991–1992); od leta 1993 zaposlena na Zavodu za odprto družbo – Slovenija (Open Society Institute – Slovenia) kot asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti-Ljubljana (SCCA-Ljubljana) in kot njegova direktorica (1997–1999).
Eda Čufer (1961)
Dramaturginja, kustosinja in publicistka. Njeni teksti o gledališču, plesu, likovni umetnosti, kulturi in politiki so bili objavljeni v številnih publikacijah doma in v tujini.
V 80. letih je kot dramaturginja sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovim, leta 1983 je bila soustanoviteljica gledališke skupine Gledališče sester Scipion Nasice. V 90. letih je kot dramaturginja sodelovala s koregrafom Iztokom Kovačem in njegovo plesno skupino En-Knap in z režiserjem Markom Peljhanom v okviru delovanja Projekta Atol. Med leti 1991 in 1999 je kot dramaturginja sodelovala s skupino Irwin pri projektih, ki so se ukvarjali z novim razumevanjem odnosa med Zahodom in Vzhodom v obdobju post-socializma. V okviru teh projektov je bila urednica številnih knjig in katalogov: NSK Moscow Embassy: How the East Sees the East, 1992; Transnacionala: Highway Collisions Between East and West at the Crossroads of Art, 2000; Interpol: The Art Exhibition Which Divided East and West, 2001. Bila je so-kustosinja razstav: In Search of Balkania, Neue Galerie, Graz, Avstrija, 2002 in Call me Istanbul, ZKM, Karlsruhe, Nemčija, 2004 (obe skupaj z Rogerjem Conoverjem in Petrom Weiblom).
Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobraževanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Piše eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomić, Zdravka Joksimović, pRT.
Z Branislavo Andjelković je bil kustos številnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev Škole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
Od leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu, …
Urška Jurman (1973)
Umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Doslej je sodelovala z Galerijo Škuc (1995-97), Zavodom SCCA-Ljubljana (1999-2002, 2005/2006), Hexpo festivalom (2000), festivalom Break 2.2 (2003). Občasno objavlja tekste o sodobni umetnosti v tiskanih in elektronskih medijih. Bila je so-urednica revije za sodobno umetnost Platformascca (2000 -). V letih 2005/2006 je vodila Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost pri SCCA-Ljubljana. Od leta 2005 sodeluje kot kustosinja s Centrom in Galerijo P74 v Ljubljani.
Suzana Milevska (1961)
Visual culture theorist and curator and currently works as a Director and Lecturer in Visual Culture at the Visual and Cultural Research Centre “Euro-Balkan” Institute in Skopje. She received her PhD at the Visual Culture Department at Goldsmiths College in London. In 2004 she was a Fulbright Senior Research Scholar at Library of Congress and she also received P. Getty Curatorial Research Fellowship (2001) and ArtsLink Grant (1999). Since 1992 she curated over 70 art projects in Skopje, Istanbul, Stockholm, Berlin, Bonn, Stuttgart, Leipzig, etc. She was one of the curators of the Cosmopolis Balkan Biennial in Thessalonica (2004) and of the International Biennale of Contemporary Art 2005 – National Gallery in Prague. Her publications include “From a Bat’s Point of View” in Eduardo Kac, edited by Peter Tomaz Dobrila and Aleksandra Kostić (Maribor, 2000), 47-58; Capital and Gender, edited by Suzana Milevska (Skopje, 2001); “The Readymade and the Question of Fabrication of Objects and Subjects” in Primary Documents – A Sourcebook for Eastern and Central European Art since the 1950s (New York, 2002), 182-191; “The portrait of an artist as a young ‘strategic essentialist’” in Tanja Ostojić – Strategies of Success / Curators Series 2001-2003, (Belgrade, 2004), 33-43; “Curatorial Labyrinths in Macedonia”, Men in Black – Handbook of Curatorial Practice, Ed. Christoph Tannert/Ute Tischchler, Kűnstlerhaus Bethanien (Berlin, 2004). “Hesitations, or About Political and Cultural Territories” in Cultural Territories, edited by Barbara Steiner, Julia Schäfer and Ilina Koralova (Köln, 2005), 31-43; “Is Balkan Art History Global” in Is Art History Global, edited by James Elkins, (New York, 2006), “Resistance that Cannot Be Recognised as Such – interview with Gayatri C. Spivak” in New Feminism: worlds of feminism, queer and networking conditions, Löcker Verlag (Vienna, in print).
Saša (Glavan) Nabergoj (1971)
Končala študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomočnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost–Ljubljana. Članica AICE (International Association of Art Critics). Članica uredniškega odbora Maske, časopisa za scenske umetnosti. Deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti.
Sodelavka v pedagoškem oddelku Moderne Galerije v Ljubljani (1995 – 1997). Sodelavka pri razstavnih in raziskovalnih projektih v Narodni Galeriji v Ljubljani (1996 – 1997). Asistentka umetniškega vodje Galerije Škuc, Ljubljana (1997). Sodelavka Sorosovega centra za sodobno umetnost – Ljubljana (1997 – 1999). Od leta 2000 zaposlena na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana. Od 1997 objavlja tekste o sodobni umetnosti in kulturi v različnih slovenskih in mednarodnih publikacijah (katalogi Galerije Škuc, publikacije AC Metelkova Mesto, umetnostne revije FlashArt/Italija, ZDA, Umelec/Češka, Zarez/Hrvatska, M’ars/Slovenija, dnevni časopisi Večer, Delo,…). V letih 1999 in 2000 raziskovalka v raziskovalnem projektu Prostorska problematike alternativne kulture (vodji projekta: Nevenka Koprivšek, Bratko Bibič) in raziskovalnem projektu Manifesta na domačem pragu Zavoda SCCA-Ljubljana. 2002 – 2004 podpredsednica mednarodne mreže ICAN (International Contemporary Arts Network). Od leta 2003 do 2006 urednica za slovensko področje Praesens, srednjeevropske revije za sodobno umetnost, Budimpešta, Madžarska.
Nataša Petrešin (1976)
Diplomirala iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pisala je poezijo in jo objavljala v Zofi, Mentorju in Apokalipsi. Sodelovala je pri organizaciji okroglih miz in razstav v okviru Kluba mladih v Cankarjevem domu. Od leta 1997 piše članke o sodobni umetnosti za tednik Nedelo, časopis Delo in tuje revije. Leta 1998 je bila ena od vodij arhitekturne delavnice v okviru EASA 98 na Malti.
Leta 2002 obiskovala mednarodni tečaj za kustose v Amsterdamu, De Appel. Pripravila je vrsto razstav in mednarodnih projektov, zlasti s področja novih medijev in zvoka.
Nevenka Šivavec (1963)
Nevenka Šivavec je diplomirala iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1989 je zaposlena na Zavodu za kulturne prireditve v Celju, od leta 1995 je tudi kustosinja v Likovnem salonu v Celju. Dodatno se je izpopolnjevala: leta 1998 s pomočjo štipendije ArtsLink na The School of the Art Institute v Chicagu – študij kuratorskih praks; aprila, maja in junija 2002 v New Yorku in decembra 2002 v Belfastu. Zanima jo raziskovanje in prezentacija marginalnih, outsiderskih umetniških praks, ki se rojevajo v lokalnem okolju in projekti, ki aktivno vključujejo lokalno skupnost.
Izbrane razstave: 2002 – Borut Hlupič Holland, Galerija likovne umetnosti Celje; 2001 – Mestece Celje 2, Fantazme osemdesetih, Likovni salon Celje; Moški (skupaj z Ireno Čerčnik), Galerija likovne umetnosti Celje, Likovni salon Celje; Neobičajne dvojice (Nebojša Šerič – Šoba in Narcis Kantardžič, Jože Barši in Radio Celje, Andreja Džakušič in Radivoj Mulić …). 1999 – Umetnost iz nahrbtnika, City Arts Gallery Limerick, Catalyst Arts Gallery Belfast; Mestece Celje, alternativa sedemdesetih, Likovni salon Celje, Galerija Škuc Ljubljana.
Miško Šuvaković (1954)
Rodjen 1954. godine u Beogradu. Doktorirao na Fakultetu likovnih umetnosti Univerziteta umetnosti u Beogradu 1993. godine. Redovni profesor je na Fakultetu muzičke umetnosti. Predaje teoriju umetnosti na Interdisciplinarnim postdiplomskim studijama Univerziteta umetnosti u Beogradu. Kao gost predavač predaje istoriju i teoriju savremene umetnosti i dizajna na Arhitektonskom fakultetu u Beogradu. Kao gost predavač predaje “Teoriju uprizoritvenih umetnosti” u okviru “Filozofije in teorije vizualne kulture” na Fakulteti za humanistične študije u Koperu. Bio je član konceptualističke Grupe 143 (1975-80), bio je član neformalne teorijske zajednice “Zajednica za istračivanje prostora” (1982-89). Učestvovao u uređivanju časopisa „Katalog 143“ (Beograd, 1976-77), “Mentalni prostor” (Beograd, 1982-87), “Transkatalog” (Novi Sad, 1995-1998), “Teorija koja Hoda” (Beograd, od 2001), časopisa “Razlika” (Tuzla, 2002), “Sarajevske sveske” (Sarajevo, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 2005), “Art Luk” (Varšava, 2006). Počasni je član Slovenskog društva za estetiko. Objavio knjige Scene jezika (1989), Pas Tout (1994), Prolegomena za analitičku estetiku (1995), Postmoderna (1995), Asimetrični drugi (1996), Estetika apstraktnog slikarstva (1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 (1999), Paragrami tela / figure (2001), Anatomija angelova (2001), Figura, askeza in perverzija (2001), Martek – Fatalne figure umjetnika – Eseji o umjetnosti i kulturi XX stoljeća u Jugoistočnoj, Istočnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka (2002), Impossible Histories – Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (2003), Politike slikarstva (2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti (2005), Diskurzivna analiza (2006), Studije slučaja (2006) i Farenhajt 387 – Teorijske ispovesti (2006) itd.