Mihael Giba in Greta, prostor za prezentacijo umetnosti

SVET UMETNOSTI, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti
2011/2013
Leto 14

Mihael Giba: predstavitev njegovega dela in nove zagrebške galerije Greta
8. 3. 2012
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

---

Mihael Giba (Varaždin, 1985) je intermedijski umetnik s Hrvaškega, diplomant slikarstva Akademije za likovno umetnost v Splitu, kjer dela kot višji asistent predmeta elektronska slika in digitalna fotografija.

Ob svoji prvi samostojni razstavi v Sloveniji v Galeriji P74 je 8. marca 2012 slušateljem programa Sveta umetnosti predaval o svojem delu in umetniških projektih.
Mihael Giba raziskuje odnos računalniških tehnologij in slikarstva ter možnosti različnih načinov vizualizacije podatkov. Predstavil je naslednje projekte:

Portret (Portrait) (2005) je serija belih slik, na katerih je z barvnimi nanosi ustvaril reliefne številke. Te so pravzaprav osebna identifikacijska števila njegovih prijateljev. S temi števili so državljani vodeni v birokratskem sistemu. To so: EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, osebne izkaznice, potnega lista, razne številke iz registrov, članske številke, številke bančnih računov in kartic … in se z njimi pridobivajo podatki o posamezni osebi. Za razliko od klasičnega portreta osebe, ki se z leti spreminja, ostaja ta portret trajen, saj imamo nekatere številke od rojstva do smrti.

Projekta Informacija (Information) in Informacija (3) (Information (3)) (2007–08) sta 3D vizualizaciji, instalaciji slikarskih platen v prostoru. Nastala sta z raziskovanjem odnosov med prostorom/arhitekturo, informacijami in digitalnimi tehnologijami. Rezultat je slika. Tu je umetnik kreativni proces ustvarjanja slike prepustil računalniku. Giba ga je programiral tako, da je zbiral razne internetne podatke, sam pa je vanj vnesel podatke o realnem razstavnem prostoru. Računalnik je vse te informacije pomešal, izbral velikost in število platen in po svoje razporedil različno velika platna v ta prostor. Na platna je razporedil podatke v obliki abstraktne kompozicije. Računalnik v virtualni stvarnosti ustvari abstraktno sliko, ki jo umetnik prenese na platno in ga postavi v realni prostor, torej umetnik zgolj servisira računalnik. Virtualni proces lahko vidimo (preko bluetootha) kot 60 sekundni video na mobitelu, tako postane neviden proces viden tudi nam v galerijskem prostoru.

Kako ste danes? (How are you today?) (2010, 2011) je projekt, v katerem je Giba računalnik programiral tako, da na določene časovne intervale analizira novice in zbira informacije s sedmih hrvaških internetnih portalov. Na podlagi ključnih besed (smrt, umor, sreča, ljubezen …) beleži negativne in pozitivne podatke, ki se procentualno pokažejo na dveh monitorjih v obliki rdeče in zelene površine in sicer za aktualni dan in za določeno obdobje.
V nadgradnjah tega projekta (npr. Kako ste danes? 4.0, 2010) prikazuje podatke v obliki raznih dvobarvnih grafikonov, lahko pa posebej prirejen robotski mehanizem na platnu vsakih 20 ali 60 minut nariše rdečo in zeleno črto podatkom sorazmerne dolžine. Ko je platno poslikano, se nadomesti s praznim.
V projektu gre za vizualizacijo podatkov v umetnosti, za predstavitev enostavnih sklopov podatkov na vsem razumljiv način. Iz analize zaključi, da so medijske informacije v hrvaških medijih pogosteje negativne, da ta negativen trend lahko pričakujemo tudi v bodoče.

Pri projektu Globalna slika – Senzor stanja človeštva (Global picture – Sensor of Human Condition) (2009–11) je z Gibo sodeloval s hrvaški umetnik Dalibor Martinis. Umetnika sta si postavila vprašanje o stanju človeštva (human condition), ter poskušala ugotoviti, ali vpliva vedenje o trenutnem stanju na spremembo vedenja posameznika. V ta namen sta morala najprej ugotoviti stanje človeštva. Z računalniškim programom sta pridobivala internetne podatke iz dnevnih poročil različnih svetovnih ustanov (npr. UNESCO …) o svetovni ekonomiji, delniških trgih, katastrofah, mednarodnih odnosih/konfliktih, stanju človekovih pravic, zdravju, ekologiji in medijih. Iz števila pozitivnih ali negativnih poročil, ki sta jih pridobila z računalniško analizo ključnih besed, sta ugotovila razmerje med dobrimi in slabimi novicami, kar je pravzaprav stanje človeštva. Dobljena razmerja sta razvrstila v intervale, tem pa dodelila barve mavrice. Z obarvano svetlobo s pomočjo zunanjih usmerjenih virov svetlobe ali vgrajenih LED diod, sta z barvami osvetlila izbrane objekte v krajih po Evropi. Svetila so dobivala ukaze o barvi preko računalnika, glede na trenutni rezultat/stanje človeštva. Analiza se ponavlja na 20 minut, tako se tudi menjuje osvetlitev.
V tem projektu sta na Reki osvetlila logo-globus na stavbi reške luke, v Zadru sta spreminjala barvo LED diod, ki so vgrajene v tla trga v pristanišču, v Zagrebu sta osvetlila pavilijon, zgrajen kot začasna urbana točka (v njem se projecirajo slike drugih osvetljenih lokacij ali ključne besede), v Ljubljani sta osvetlila stolp na zgradbi železniške postaje.

Več o tem: www.global-picture.org

Status podatkov: Kompozicija I (Data Status: Composition I) (2010) je projekt, v katerem obiskovalec galerije ob vstopu dobi pristopno kodo. Z njo dostopa preko računalnika v galeriji do svojega Facebook profila, program pa omogoči zbiranje številčnih podatkov s tega profila. Na podlagi tega se grafično prikazuje število moških in ženskih prijateljev na Facebook profilu posameznika. V razstavnem prostoru je mehanizem, ki ga nadzoruje računalnik. Ta naprava na platno, obešeno v prostoru, riše črte. Leva stran označuje ženske prijatelje, desna pa moške. Hkrati se številčni podatek o trenutnem uporabniku prikazuje na zaslonu v sosednjem prostoru. Na ta način zopet pridobi in upodobi abstraktno informacijo, ki jo prikaže v vidni obliki kot krivuljo na platnu ali kot številko na zaslonu.

Status podatkov: Kompozicija II (Data Status: Composition II) (2010); za raziskovanje vrste objavljenih novic na internetu, medijske manipulacije ter njihove vizualne predstavitve tudi v tem projektu Giba uporablja internetne podatke. Z računalniškim programom, ki ga je naredil sam, analizira 10 ključnih besed. Tokrat analizira internetne novice sedmih hrvaških časopisnih portalov. Novice razdeli v tematske sklope in jim dodeli simbole, s katerimi jih vizualizira v obliki računalniško animirane krajine. Glede na delež objavljenih novic se na 30 sekund v krajini menja število hribov, dreves, ptic, oblakov in cvetlic (politika in gospodarstvo, življenjski stil in zdravje, znanost in tehnologija, črna kronika, kultura). Zaključi, da so najbolj zastopane novice iz črne kronike in življenjskega sloga, najmanj pa iz kulture in znanosti, kar bo verjetno trend tudi v prihodnje.

Status podatkov: Kompozicija III (Data Status: Composition III) (2011) je tretji projekt vizualizacije podatkov. Vir informacij je tokrat stran Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (vremenski podatki za predele Zagreba) in Ministrstva za notranje zadeve (podatki o kriminalu v posameznih delih Zagreba). Z analizo pride do korelacije med vremenom in kriminalnimi dejanji po posameznih predelih, iz tega pa zaključi, da bi na podlagi vremenske napovedi lahko predvidel stopnjo kriminalitete v posameznih predelih mesta. Na zemljevidu z različnimi barvami prikaže predele mesta glede na predvideno stopnjo kriminalitete/varnost. Barve se spreminjajo skladno z vremensko prognozo.

V okviru projekta Zaupaj mi, zaupam ti (Trust me I trust you) (2011, 2012) je umetnik pravne dokumente in mednarodne pogodbe hrvaške vlade s svojim specifičnim umetniškim jezikom preoblikoval v pet knjig umetnika.
Delo govori o zaupanju, ki so ga državljani dali politikom, ti pa izigrali. Vlada je namreč zavračala ali zavlačevala javno objavo teh državljanom pomembnih dokumentov, kar je njihova skupna značilnost.
V Sporazumu o pristopanju Hrvaške Evropski uniji je umetnik besedo Hrvaška vsakič označil z belo-modro-rdečim znakom, Evropska unija pa z rumeno-modrim, ostalo besedilo je izbrisano. V ostalih dokumentih je izračunal ponavljanje zapisovalnih znakov v posamezni vrsti in to označil kot črna pravokotna polja, ki se izmenjujejo z belimi (npr. presledek EVA presledek bi zapisal: črno polje, belo polje, črno polje, dvojno belo polje, skupaj pet polj). Sprašuje se, kako naj povprečen državljan, ki ne razume pravnega jezika niti jezika umetnika, bere te dokumente, in posledično, ali bi morali povprečni državljani imeti ta znanja, da bi lahko nadzorovali politike, in, ali zaupati politikom.

Status podatkov: Kompozicija IV (Data Status: Composition IV) (2012) je zadnji od projektov analiziranja podatkov s pomočjo računalnika, ki jih je umetnik prikazal v vidni obliki. Preko ključnih besed, ki jih je razvrstil v skupine, je analiziral zapisnike sej 6. sklica hrvaškega sabora. Tematskim skupinam je dodelil simbole, z njimi, griči (gospodarstvo), gorami (zdravstvo), drevesi (šport), kamni (kultura), oblaki (znanost), pticami (narava), pa stvoril računalniško animirano krajino. Število simbolov se ujema s pogostostjo obravnavanja posamičnih tem.

Mihael Giba je predstavil tudi nov večnamenski kulturni prostor Greta v Zagrebu, Ulica Ilica 92. Prej je bil to istoimenski butik, ki so ga zaprli. Prostor je mesto namenilo kulturi in ga dalo v upravljanje petčlanski skupini mednarodne umetniške mreže Zebra, v kateri je tudi Mihael Giba. Sami so ga preuredili, ohranili pa so staro ime in grafično podobo. Delajo prostovoljno, dobrodošli so vsi, ki želijo pomagati. Lociran je blizu fakultete za arhitekturo in umetnostne akademije. V zadnjem času morajo zaradi spremenjenih pogojev najema iskati sponzorje za plačilo najemnine.
Greta je prostor za razstave, prezentacije, promocije, projekcije, performanse, delavnice, pogovore in druženje. Želeli so namreč vzpostaviti prostor z dinamičnim programom, kjer bi se družili umetnosti “posvečeni” različnih generacij. Pripravljajo enotedenske razstave, sobotne videoprezentacije, tu se preko celega dneva zbirajo umetniki. Tako je Greta postala prostor povezovanja, komunikacije umetnikov in prezentacije umetnosti. Pripravljajo tudi koncerte in sodelujejo pri organizaciji Hartera festivala na Reki.

Denis Volk

Vir fotografij: http://mihaelgiba.com in Mihael Giba, kjer ni navedeno drugače.