Mihael Giba: Trust me I trust you

Kritika razstave

Center in Galerija P74, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana
9. 3.–28. 3. 2012
Kustosinja: Yasmin Martin Vodopivec

---

Mihael Giba (Varaždin, 1985) je hrvaški intermedijski umetnik. Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Splitu, kjer dela kot višji asistent predmeta elektronska slika in digitalna fotografija. Je član umetniške skupine Zebra, ki je v Zagrebu odprla neprofitni prostor Greta, namenjen razstavam, prezentacijam, promocijam, projekcijam, performansom, delavnicam, pogovorom in druženju zlasti umetnikov.

Giba je vizualni umetnik, ki se v svojem delu ukvarja s procesom ustvarjanja slike z vidika odnosa informacijske tehnologije in slikarstva ter vizualizacije podatkov.
Običajno slikar videno/informacijo prenese v slikovno obliko, Giba pa je želel ta ustvarjalni proces prenesti na računalnik s pomočjo programov, ki jih je sam napisal. Tako je umetnik postal posrednik in hkrati stvarnik v ustvarjalnem procesu, v katerem s pomočjo računalnika zbere podatke iz okolja, iz medijev, z interneta. Z računalnikom jih statistično obdela po vnaprej pripravljenem programu / postopku rezultati pa služijo kot osnova za tvorbo slike ali vizualnega učinka.
V nekaterih projektih se podatki v bazah ves čas spreminjajo, analizirajo se na vnaprej določene intervale, zato se spreminjajo tudi ( izračunane vrednosti, ki so pravzaprav navodilo/recept računalniku. Ta je sprogramiran tako, da jih pretvori v sliko (npr. krajino). Intervalno se spreminja tudi slika. Računalnik vestno arhivira vse presečne trenutke tovrstnih projektov, ki neprekinjeno potekajo.
Umetnik tako poskuša opozoriti na nekatere vidike/probleme sedanje družbe in prognozirati njihov nadaljni razvoj.

V Galeriji P74 predstavlja dve deli. Prvo z naslovom Zaupaj mi, zaupam ti / Trust me I trust you (2011, 2012) je sestavljeno iz petih umetniških knjig. To so pravni dokumenti hrvaške vlade, ki jih je avtor analiziral, na svoj način preoblikoval v umetniški jezik in jih predstavil v vizualni podobi kot umetniške knjige:

• Pristopna pogodba Republike Hrvaške Evropski uniji (2011)
• Pogodba o medsebojnih odnosih delničarjev INA-e (2011)
• Glavna pogodba o plinskem poslovanju (2012)
• Sporazum delničarjev Sunčanega Hvara (Pogodba o prodaji Sunčanega Hvara) (2012)
• Arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo (2012)

V tem projektu se Giba ukvarja z zaupanjem, ki so ga državljani dali politikom, ti pa so jih izigrali. Skupno vsem dokumentom je, da je vlada zavračala ali zavlačevala njihovo javno objavo, čeprav so vsebinsko pomembni za življenje državljanov.

V Sporazumu o pristopanju Hrvaške Evropski uniji je beseda Hrvaška označena z belo-modro-rdečim znakom, Evropska unija pa z rumeno-modrim na istih mestih, kot se pojavljajo v besedilu, ki pa je izbrisano. V ostalih dokumentih je izračunal pojavljanje zapisovalnih znakov v posamezni vrsti in to označil kot črna in bela polja; velikost je odvisna od števila ponovljenih znakov. Tudi tu besedila ni.

Umetnik se/nas sprašuje, kako naj povprečen državljan, ki ne razume pravnega jezika, bere te dokumente. Verjetno jih lahko bere na enak način, kot te umetniške knjige. Posledično se sprašuje, ali bi morali povprečni državljani imeti ta znanja, da bi lahko nadzorovali politike, in, ali zaupati politikom. Z izvolitvijo so jim namreč izkazali zaupanje, torej naj jih nadzorujejo ali ne?

Drugo predstavljeno delo je projekcija Status podatkov: Kompozicija IV / Data Status: Composition IV (2012), ki je vizualni prikaz tem sej 6. sklica hrvaškega sabora. V ta namen uporabi zapisnike sej, jih s pomočjo računalniškega programa, ki ga je sam ustvaril, in določenih ključnih besed analizira, teme pa razvrsti v tematske skupine. Tem dodeli simbole, ki jih nato računalnik uporabi pri kreiranju animirane krajine z griči (gospodarstvo), gorami (zdravstvo), drevesi (šport), kamni (kultura), z oblaki (znanost) in pticami (narava), v količini, kot so bile posamezne teme obravnavane.

Giba poskuša v svojih projektih združevati znanost, kamor vsekakor spadajo statistične metode in računalniško programiranje pa tudi osnove mehanike in strojništva, ter umetnost s postopki vizualizacije/vidnega prikaza. Da bi nas opozoril na nekatera dejstva našega vsakdana, ki bi sicer šla mimo nas komaj opazna, pripravlja projekte, s katerimi izpostavlja določeno problematiko. Problematika je lahko preprosta in se tiče posameznika ali kompleksnejša, vključuje širšo družbo. Lahko je čisto banalno razmerje moških in ženskih prijateljev na Facebooku, kjer pa je sam fenomen Facebook resna problematika, pogosto pa je kritika medijskih in političnih tem ali že skoraj znanstveno obdelovanje statističnih podatkov in prognoziranje.

Vsekakor drugačnost in raznolikost pristopov v opozarjanju na določeno problematiko ali v odpiranju tem z umetniškimi načini, zagotavlja večjo opaznost kot če bi avtor napisal članek za časopis – kdo ve, če bi ga urednik objavil – ali ga objavil na internetu, kjer bi se izgubil v preštevilni množici podatkov. Umetnik s svojim delovanjem ni le kreator projekta in računalniških programov, ni le asistent računalnika, z javnim delovanjem v umetniškem polju hkrati postaja tudi sam predmet analize v nekaterih svojih projektih – preko medijskih objav. V projektu je hkrati analitik in analizirani.
S svojo preprostostjo Gibovi projekti verjetno res ne bodo postali pomembno znanstveno odkritje, kar ni bil niti njihov namen, so pa nam vsem pomemben opomnik pri soočanju z realnostjo in usmerjanju naše pozornosti na stvarnost. Učinkujejo v svetu umetnosti in izven njega, vplivajo na zavedanje posameznikov, preko njih pa na celotno družbo. Njegovo delo je vir številnih medijskih novic, poročil in komentarjev. V trenutku, ko se pojavijo, postanejo gradivo za analizo v nekaterih njegovih projektih. Vsebinsko spadajo med pozitivne novice. Na ta način s svojim delovanjem indirektno vpliva na rezultate projektov, zaradi tega pa je stanje človeštva zagotovo prikazano v lepših barvah (npr. v projektu Globalna slika – Senzor stanja človeštva) počutje pa bolj zeleno (v projektu Kako ste danes?).

Denis Volk

Vir fotografij: http://mihaelgiba.com in Mihael Giba.