Ekipa 2017/2018 – svet umetnosti

Vodja programa:

Miha Kelemina (1985)
Kritik in kurator, vodja programa Svet umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje ter razstavno-raziskovalnega programa Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti. Po končanem izobraževanju je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in knjižnici, pozneje je bil sodelavec Postaje Diva, portala za video umetnost in koordinator programa Svet umetnosti ter Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je ustanovni član kolektiva OFFTIR, društva za vizualno in zvočno umetnost in sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. Med 2014–2016 je bil sodelavec projekta VideoWall, urbane video galerije, ki je na Židovski ulici v Ljubljani vsakih štirinajst dni predstavila novo video zanko.

—

Koordinatorka programa (2016−januar 2018):

Lara Plavčak (1987)
Diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je končala Svet umetnosti, šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje, ki deluje v okviru Zavoda SCCA–Ljubljana. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, čitalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka šole Svet umetnosti pri SCCA–Ljubljana, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška.

Svetovalec za finance in odnose z javnostjo:

Dušan Dovč (1973)
Diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij−december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA−Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi član projektne skupine fizičnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA in koordinira program Brez žebljev in podstavkov. Aktiven je tudi v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj–december 2011, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).

—

Skrbnica spletnih strani:

Vesna Bukovec (1977)
Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi članica umetniške skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupanič in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupanič kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture. www.vesna-bukovec.net

Mentorja:

Miran Mohar (1958)
Slikar, oblikovalec in scenograf. Živi in dela v Ljubljani. Je član skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledališča Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo.

Alenka Gregorič (1976)
Umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, od leta 2010 pa je umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Tobačne 001 – Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Raša Todosojević, Bill Viola, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi.

—

Svetovalka šole:

Saša Nabergoj (1971)
Končala študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Direktorica Loškega Muzeja Škofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA–Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila Svet umetnosti, šolo za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kritiških praksah. Je avtorica številnih umetnostnih besedil, kurirala je številne razstave, pripravila predavanja in uredila več strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti prof. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo 2012/2013 in 2013/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino je pripravila in izvedla program Kuratorske in kritiške študije. V šolskih letih 2014/2015 in 2015/2016 je bila gostujoča predavateljica na Visoki šoli za umetnost (Univerza v Novi Gorici). (Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)

Predavateljice:

Vesna Čopič predava kulturno politiko in management na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica vrste študij, zakonov in ukrepov na področju slovenske kulturne politike v zadnjih desetletjih, vabljena predavateljica na številnih mednarodnih konferencah doma in v tujini, v zadnjih letih pa tudi ena kritikov slovenske kulturne politike in njene nepresežene dediščine preteklega sistema. Deluje tudi kot mednarodni ekspert, v zadnjih letih za UNESCO.

Alenka Pirman (1964)
Umetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). Med letoma 1996 in 1998 je študirala antropologijo vsakdanjega življenja na Institutum studiorum humanitatis (ISH) v Ljubljani. Od 2013 dela na doktoratu iz heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s preučevanjem družbene vloge umetnika pri posredovanju kulturne dediščine. V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991–93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko RS (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994–98). Sodelovala je z umetniškimi kolektivi, kot so Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002–03). Izvedla je nekaj metodoloških razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nemških izposojenk (Arcticae horulae, 1991–98), z deponirano zbirko Policijskega muzeja (Primer. Umetnost in kriminaliteta, 2005, z Biserko Debeljak) in se v nadaljevanju posvetila razvoju efemernih umetniških del (Deveta Koromandija, od 2007). Od leta 2004 deluje v okviru Društva za domače raziskave (DDR), kjer se ukvarja s fenomenom ljubiteljskega zbiranja (razstave v Kabinetu 2005–10) in preučevanjem transformacije statusa predmeta skozi tržne, umetniške in muzealske procese (mednarodni projekt Trda dejstva, 2012–13). Leta 2014 je v MGLC pripravila prvo večjo pregledno razstavo svojega umetniškega delovanja. Povezava do spletne strani.

Rebeka Vidrih (1976)
Docentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V šolskem letu 1997/98 vpisala dodiplomski samostojni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih življenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete). V šolskem letu 2004/05 vpisala na podiplomski študij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft). Predava Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.-18. stoletje) in II (19.-20. stoletje), Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine ter Zgodovina fotografije (nosilka od 2015/16).

Asta Vrečko (1984)
Asta Vrečko je doktorica umetnostne zgodovine. Delno je zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Njeno področje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Občasno sodeluje pri pripravi razstav.

Simona Žvanut (1985)
Umetnostna zgodovinarka, avtorica besedil s področja sodobne umetnosti, kuratorka. Študentka doktorskega študija na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 2015/16. Diplomirala na dvopredmetnem študiju primerjalne književnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2011). Med leti 2011 in 2015 je bila na SCCA–Ljubljana koordinatorka, med avgustom 2015 in junijem 2016 pa vodja šole Svet umetnosti in razstavno-raziskovalnega programa Studio 6.

Seminarji in moduli prvega letnika:

Izidor Barši je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi je objavljal v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in Emzinu. Od leta 2010 dela v Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent, od leta 2013 je član uredništva revije Šum, v obdobju 2014–15 je bil tudi urednik pri časopisu Tribuna. V Moderni galeriji, +MSUM in Tovarni Rog je organiziral več bralnih seminarjev, osredotočenih na filozofijo in teorijo.

Barbara Borčić (1954)
Umetnostna zgodovinarka in anglistka; študirala medijske študije in antropologijo na ISH – Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA−Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA−Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na domačem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA. Vodi program Brez žebljev in podstavkov in video arhiv Postaja DIVA.

Petja Grafenauer (1976)
Umetnostna zgodovinarka, kuratorka, likovna kritičarka, urednica, publicistka in predavateljica o sodobni umetnosti. Vodja galerije Vodnikove domačije v Šiški. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in povezovanjem tega z drugimi diskurzi ter zgodovino konstrukcije umetnostnega diskurza 20. in 21. stoletja v regiji. Med leti 2005−2006 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, med 2007 in 2009 je bila kustosinja Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Predava na Oddelku za fotografijo na Visoki šoli VIST, predavala je tudi zgodovino sodobne umetnosti na nekdanji Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Kurirala je številne skupinske in samostojne razstavne projekte.

Jana Intihar Ferjan je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem.

Teja Merhar je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistematično zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jožeta Baršija (2013, +MSUM) in Tadeja Pogačarja (2014, MG+).

Kaja Kraner primarno deluje kot piska kritiških, teoretskih besedil in radijskih oddaj na področju sodobnih umetnosti. Je programska sodelavka Pekarne Magdalenske mreže, članica uredništva revije Šum, sourednikuje oddajo Art-Area na Radiu Študent ter v okviru Šuma in kolektiva Neteorit (so)vodi bralne seminarje s področja sodobnih umetnosti. Doslej se je osredotočala predvsem na odnose med umetnostjo, politiko in teorijo ter produkcijskimi okoliščinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega študija raziskuje pojem geopolitike umetnosti.

Andrej Pezelj (1978)
Rojen na Reki na Hrvaškem. Leta 1998 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. V času študija je v sklopu programa Erasmus obiskoval National college of Art and Design v Dublinu. Leta 2004 se je preselil v Pariz, kjer je diplomiral na Fakulteti Paris VIII. Leta 2016 je doktoriral na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture, pri mentorju Rastku Močniku. Predava teorijo in kritiko umetnosti na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.

Vladimir Vidmar (1982)
Umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Med 2007 in 2010 je delal v Mestnem muzeju Ljubljana na izobraževalnih programih za mladino in odrasle. Med 2010 in 2013 je bil pomočnik umetniškega vodje Galerije Škuc. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne mednarodne skupinske in samostojne razstave Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v +MSUM v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Joshua Simon v Tel Avivu Otroci si želijo komunizem. S Tadejem Pogačarjem pripravlja raziskovalni in razstavni projekt 90-ta leta v slovenski umetnosti. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je vključen v tečaj Umetnostni sistem in teorija razstavljanja, katerega predmetna nosilka je Beti Žerovc. Živi in dela v Ljubljani.

Izvajalci in izvajalke modulov drugega letnika:

Uroš Bonšek (1981) se s komuniciranjem profesionalno ukvarja že 12 let. Najprej je bil snovalec sloganov in idej v dveh oglaševalskih agencijah, nato vodja odnosov z javnostjo in tako del prvotne ekipe Centra urbane kulture Kina Šiška, s katero je iz nekdanjega kina ustvaril najprepoznavnejšo urbano kulturno blagovno znamko pri nas in ji priskrbel več kot 40 tisoč medijskih objav. Za sabo ima promocijo skoraj 2 tisoč kulturnih dogodkov, bil je tudi pobudnik družbenoodgovornega projekta Kulturni evro. Zadnje leto in pol kot vodja odnosov z javnostjo na CNVOS komunicira nevladniške (zagovorniške) akcije in (medijske) projekte, snuje komunikacijske strategije za nevladne organizacije, še vedno skrbi za komunikacijo nekaj neljubljanskih kulturnih prireditev in festivalov, je tudi pobudnik Kluba komunikatorjev nevladnega sektorja.

Polona Lovšin (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d.o.o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost še posebej posveča integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za različne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljubših odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih in Financah, med leti 2005 in 2010 je bila članica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot članica strokovnega sveta Galerije Miklova hiša, od leta 2015 pa članica sveta MAO.

Luka Hribar je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije že od začetka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na družbenih omrežjih.