Ženja Leiler: Časopisni članek in kritika
Laboratorij kuratorskih praks | 2006/2007 | Letnik 10
Pisanje za dnevno časopisje in drugo splošno periodiko ima specifične omejitve in zahteve, pa tudi posebne možnosti, ki jih ne bi smeli podcenjevati. Glavne omejitve so, da mora biti besedilo napisano čim prej ob dogodku, kar omeji možnosti daljšega premišljevanja in morebitnega dodatnega študija. Poleg tega so takšni teksti navadno prostorsko omejeni, kar pomeni, da morajo biti napisani zelo zgoščeno in natančno, ne da bi bili zato manj razumljivi. Najpomembnejša omejitev, obenem pa tudi temeljna prednost sta povezani z občinstvom.Gre za tako imenovano široko, neprofesionalno občinstvo, ki polja ne pozna podrobno in navadno tudi ne specifičnih prijemov in razmerij v produkciji sodobne umetnosti; marsikdaj moramo računati celo na odpor in predsodke. Zato morajo biti takšni teksti napisani jasno, zlahka razumljivo in tudi privlačno. Obenem je bistveno, da besedila temeljijo na dobrem poznavanju snovi in njenega konteksta in na jasnih stališčih pisca. Šele potem je mogoče, da je lahko besedilo napisano zgoščeno in jasno, obenem pa je strokovno zanesljivo in relevantno. Tu se kaže tudi veliki potencial besedil. Predvsem imajo zelo številno publiko in prav zato so lahko zelo koristna, ne le za širše razumevanje in vrednotenje posameznega umetnika ali razstave, temveč tudi za boljše poznavanje in razumevanje polja sodobne umetnosti in njegovega položaja v družbi.
Prav zato, ker je treba pri takšnem pisanju akademski jezik in teoretski žargon zamenjati s preprostejšim jezikom, se včasih takšno pisanje razume kot manjvredno. Strokovnjaki ga bodisi podcenjujejo ali celo prezirajo ali pa ga poskušajo “dvigniti” z rabo strokovnega žargona.
Namen delavnice bo, oblikovati vsaj zasilne odgovore na vprašanja, kakšen je cilj posameznih žanrov v časopisju in drugih množičnih publikacijah (članek, poročilo, recenzija, kritika itn.) in kako naj bodo besedila zastavljena. Skupaj z udeleženci bomo opredelili, katere so napake, ki jih srečujemo pri vsakdanjem branju, in katere kvalitete naj bi imeli takšni teksti. V drugem delu se bo delavnica ukvarjala z branjem in analizo časopisnih člankov ali kritik, ki jih bodo napisali udeleženci.
Urnik
10. november
10.00-13.00
Uvodno predavanje:
– značilnosti slovenskega medijskega prostora
– splošno o pisanju o kulturi v slovenskih medijih
– opredelitev osnovnih žanrov pisanja o kulturi in umetnosti za dnevni časopis
(odmor)
– kako pisati kritiko
– analiza že objavljenih kritik (po izboru udeležencev)15.00-17.00 (18.00):
– analiza in pogovor o prispevkih, ki so jih udeleženci napisali pred delavnico
– kritika brez pridevnikov / vaja- udeleženci individualno napišejo članek in/ali oceno razstave
11. november
10.00-13.00
– analiza napisanih prispevkov
– individualni pogovor