Od drugod
Laboratorij kuratorskih praks
2008/2009
Letnik 12
Simpozij o stanju na področju kuratorskih praks v Armeniji, Kazahstanu, Egiptu in Turčiji
6. 11. 2008
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
PREDAVANJA
17.00 – 17.20
Nazareth Karoyan (Aica-Armenia, Erevan, Armenija):
Trenutni položaj armenske sodobne umetnosti in stanje kuratorskih praks
Karoyan bo predstavil odločilne spremembe na sodobni armenski umetnostni sceni ob koncu devetdesetih let in v začetku novega tisočletja. Pri tem bo izpostavil, kako so se umetniške prakse (performansi, instalacije), ki so se zoperstavile sovjetski kolektivistični ideologiji in ikonografiji z nanašanjem na dominantne diskurze telesa in prostora v devetdesetih, zdaj preoblikovale v novomedijske prakse (video in digitalna fotografija) in diskurze zgodovinskega časa in spomina. Vzporedno s tem dogajanjem, pa so se podobne spremembe in paradigmatske premestitve zgodile tudi v polju kuratorskih praks. Sledil bo kratek opis usmeritve Mednarodne poletne šole za kuratorje in njenih ciljev v okviru predhodno orisanem kontekstu.
17.30 – 17.50
Valeria Ibraeva (Soros Centre for Contemporary Art – Almaty, Kazahstan):
Trenutni položaj kazahstanske sodobne umetnosti in stanje kuratorskih praks
Predstavitev projekta “Destination Asia” (Destinacija Azija), ki je plod dvoletnega sodelovanja srednjeazijskih, indijskih in pakistanskih umetnikov in teoretikov. Projekt je poskušal raziskati prepad med dvema geografsko zaprtima regijama, ki so ga prvič vzpostavili muslimanski fundamentalistični režimi Buharskih, Kokandskih in Hivskih emiratov v 17. in 18. stoletju. Ta prepad je še poglobila velika politična igra med britanskim in ruskim imperijem in na koncu sovjetska železna zavesa. Prva razstava indijskih in pakistanskih umetnikov v Almatyju je bila zaradi tega poimenovana “Non-strict correspondence” (Nenatančna korespondenca), razstava srednjeazijskih umetnikov v Mombaju pa se je imenovala “Flying over Stereotypes” (Prelet nad stereotipi). V času projekta so vsi sodelavci pridobili znanja o »vzhodnem orientalizmu«, kakršen je prisoten v naši umetnosti in teoriji. V tretjem delu projekta so udeleženci – teoretiki iz vključenih držav, pa tudi iz Japonske, Italije in Nemčije – poskušali razumeti preobrazbo zahodnjaške ideje orientalizma v vzhodnjaško ter različne načine, na katere bo Azija asimilirala prihodnje kulturne projekte iz zahoda. Četrti del projekta bo izdaja knjige, ki bo predstavila vse zbrane materiale.
18.00 – 18.20
Laura Carderera (Townhouse Gallery of contemporary art, Kairo, Egipt):
Trenutni položaj sodobne umetnosti v Egiptu in stanje kuratorskih praks
Po kratkem uvodu o sodobni umetnostni sceni v Egiptu in predstavitvi Townhouse Gallery of contemporary art bo Laura Carderera predstavila trenutno stanje kuratorskih praks in izobraževanja o njih v Egiptu. To stanje dobro pozna kot programski vodja kuratorskega programa, ki ga je galerija izvedla v letu 2008. Ta prvi program za kuratorje v Egiptu in širše na Bližnjem vzhodu je bil nujno potreben, saj je v regiji opazno pomanjkanje tovrstnega izobraževanja in odsotnost kakršnegakoli trajnega tečaja o kuratorskih praksah ali kulturnem menedžmentu.
18.30 – 18.50
Renata Papsch (DEPO, Istanbul, Turčija):
Trenutni položaj turške sodobne umetnosti in stanje kuratorskih praks
Na začetku bo Renata Papsch na kratko orisala sodobno umetnostno sceno v Turčiji in opisala nekatere muzeje, galerije, kulturne centre in prostore, ki jih vodijo umetniki. Potem bo izpostavila več aktualnih vprašanj: Kakšna je vloga IKSV (The İstanbul Foundation for Culture and Arts) in Istanbulskega bienala? Kakšni so načrti Istanbula kot Evropske prestolnice kulture v letu 2010? Kaj vlada in mesto storita za sodobno umetnost? Kakšna je situacija v polju financiranja (javno/privatno, podpora mednarodnih organizacij)? Na kratko bo predstavila tudi polje izobraževanja (univerza/tečaji), svet medijev in predavanje zaključila s stanjem na področju kuratorskih praks v Turčiji.
19.00 – 19.30
odmor za kavo
19.30 – 21.00
Okrogla miza o kuratorskih praksah in izobraževanju
Sodelujoči: Laura Carderera, Nazareth Karoyan, Valeria Ibraeva, Renata Papsch
Razpravljujoči: Barbara Borčić (SCCA-Ljubljana), Angela Harutyunyan (AICA Armenija)
Moderatorka: Petja Grafenauer Krnc (SCCA-Ljubljana)
PREDAVATELJI IN RAZPRAVLJAVKE
Nazareth Karoyan
Likovni kritik, neodvisni kurator, predsednik AICA Armenija, direktor Mednarodne poletne šole za mlade kuratorje v Erevanu.
Od 1982 do 1992 je vodil komunikacijski center erevanskega muzeja moderne umetnosti. Od 1990-1993 je predaval zgodovino umetnosti na P. Terlemezian Fine Art College. Leta 1991 je odprl Goyak, eno prvih privatnih galerij v Armeniji. Leta 1994 je odprl drugo galerijo Ex-Voto. Leta 1997 je ustanovil umetnostni časopis In Vitro.
Od 1989 je organiziral približno 15 skupinskih in monografskih razstav: Armenian Postmodernism, (1992 Goyak Gallery, Central House of Artist, Moskva). Beyond idiom – Subjective Integration, (1993, American University of Armenia, Jerevan), Yerevan Landscape, (1994, Ex-Voto Gallery at Russian Museum of art, Jerevan), Instead of the Voice… (2000, Cultural Center Hayart, Jerevan), Beyond Icons, Contemporary art in Armenia: (2001, National Art Gallery of Armenia), Environment of the body…Genetically modifiable (2003, Utopiana, Museum – National Institute of architecture of Armenia). D’Arménie… (2007, Le Quartier, Contemporaray Art Center in Quimper, Francija).
Objavil je številne kataloge. V besedilih, člankih in predavanjih raziskuje vzpostavitev umetnostnega sistema in artikulacijo socio-političnega konteksta v sodobni armenski umetnosti ter umetnostna vprašanja povezovanja med postsovjetsko Armenijo in Evropo.
Valeria Ibraeva
Likovna teoretičarka, kritičarka in kuratorica, direktorica Soros Center for Contemporary Art-Almaty.
Njena raziskovanja in članki so posvečeni razmerju med umetnostjo in politiko, spremembam v kulturi Centralne Aziji v povezavi z mednarodnimi procesi, katerih del postaja tudi Srednjeazijska regija.
Pomembnejše objave: “Die Kunst Kasachstans als politisches Projekt”; Zuruck.aus der Zukunft, Suhrkamp Verlag Frankfurt am Main, 2005; “Sto godina samoće”, ? ?. “Radionica”, ? 2, Zagreb 2002; “Vater und Sohne. Zwei generation neuer Kunstler in Kasachstan” in dygest Abseits der Seidenstrasse”, Berlin, 2002; “Waiting for Godoh”, A Contemporary Archive: Central Asia on the 51th Venice bienalle, Bishkek, 2005.
Pomembnejše razstave: “No Mad’s Land”, House of the world Cultures, Berlin, 2002; “TransForma”, Center for Contemporary Art – Ženeva, 2002; “People and Shadows”, CANAIA Gallery, Mexico-city, Mehika, 2004; “Tamerlan Syndrom”, City exhibition Hall, Orvieto, Italija, 2005.
Je vodja in kuratorica dvoletnega mednarodnega projektov “Videoidentity: The Sacred Places of Central Asia”, Kazahstan-Tadžikistan-Uzbekistan-Kirgizistan, 2004-2005 in “Destination Asia”, Centralna Azija-Indija-Pakistan, 2007-2008.
Laura Carderera
Laura Carderera od januarja 2007 deluje kot programski vodja Townhouse Gallery. Med drugim je bila tudi koordinatorica prve kuratorske delavnice, ki je v galeriji potekala leta 2007, trenutno pa vodi obširnejši kuratorski program, ki je namenjen mlajšim kuratorjem in umetnostnim profesionalcem iz Bližnjega vzhoda.
Je magistra Arts Administration na Columbia University, New York, magistra prava na King’s College, London in diplomirana pravnica (Universidad Complutense, Madrid). Kariero je začela v polju avtorskih pravic in kulturne posesti, zatem pa je nadaljevala s študijem kulturnega menedžmenta. Sodelovala je s številnimi neodvisnimi kulturnimi organizacijami, mdr. World Monuments Fund v Londonu in Cultural Office Španske ambasade v Washington D.C. Pred naselitvijo v Kairu je leto dni delovala kot direktorica Museum and Contributor Relations of Scholars Resource, ki je eden vodilnih dobaviteljev digitalnih vsebin za izobraževalne namene v ZDA.
Renata Papsch
Renata Papsch je kulturna menedžerka iz Avstrije, ki je spodbudila in vodila kulturne projekte v številnih državah, posebej v mediteranskem bazenu. Trenutno je direktorica organizacije DEPO, novega kulturnega centra v Istanbulu, ki naj bi spodbudil kulturno sodelovanje med Turčijo, južnim Kavkazom, bližnjevzhodnimi in balkanskimi državami. Pred tem je sodelovala s SantralIstanbul, novoustanovljeno univerzo in kulturnim kompleksom, ki ga je ustanovila univerza Bilgi. Ima izkušnje tudi iz koordinacije projektov v arabskih državah, vodenja programov štipendiranja in administracije mednarodne mreže za sodobno scensko umetnost (IETM). Že več let deluje kot svetovalka v različnih organizacijah v številnih državah.
Angela Harutyunyan
Angela Harutyunyan je doktorska kandidatka umetnostne zgodovine in vizualnih študij na University of Manchester. Trenutno zaključuje disertacijo o sodobni armenski umetnosti in postsocialističnem javnem prostoru pod mentorstvom Amelie Jones. Je članica AICA-Armenia in soorganizatorka vsakoletne Mednarodne poletne šole za mlade kuratorje v Erevanu. Kurirala je številne samostojne in skupinske razstave sodobne armenske umetnosti, mdr. Mednarodni festival medijske umetnosti Public Media Space v Armenskem centru za sodobno eksperimentalno umetnost (ACCEA) v Erevanu, 2004 in Coming to You Not To Be With You, WOW, 2008. Objavila je številne strokovne članke o različnih temah, povezanih s sodobno umetnostjo v Armeniji v širšem kontekstu postsocialistične umetnosti in kulture. Je sourednica Public Spheres After Socialism (Intellect Books, 2008). Ukvarja se z umetnostnim zgodovinopisjem, performansom in body artom, umetniškimi praksami povezanimi s problematiko spomina in pozabljanja, queer študijami ter estetiko in politiko.
Barbara Borčić
Umetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA–Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka in urednica s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998, Videospotting, Internet Portfolio, DIVA in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA.
Umetniški vodja ljubljanske Galerije Škuc (1982–1985), sodelavka založbe Studia humanitatis (1986–1993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991–1992); od leta 1993 asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti-Ljubljana (SCCA-Ljubljana) in od leta 1993 do 1997 kot njegova direktorica.
Petja Grafenauer Krnc
Neodvisna likovna kritičarka in kuratorka. Končuje doktorski študij zgodovinske antropologije likovnega na ISH v Ljubljani ter dodiplomski študij Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 2006 in 2007 je bila urednica Redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent. Kot kuratorka od leta 2007 sodeluje z Galerijo Ganes Pratt, v letošnjem letu vodi program Galerije Tobačnega muzeja Ljubljana, je voditeljica Sveta umetnosti pri SCCA-Ljubljana in predavateljica na Famul Stuart, Ljubljana. Redno objavlja v časopisih, revijah in samostojnih publikacijah.