Poročilo s predavanja Fouada Asfourja Odučiti se pisanja o umetnosti

V sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo in MG+MSUM smo 7. decembra 2016 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova organizirali predavanje Odučiti se pisanja o umetnosti Fouada Asfourja. S predavanjem smo sklenili niz letošnjih predavanj Kako kritično je stanje kritiškega pisanja?, v katerem smo z vabljenimi teoretiki in kritiki sodobne umetnosti premišljali o aktualni vlogi in statusu kritiškega pisanja na področju vizualne umetnosti in kulture.

Pisec, urednik in jezikoslovec Fouad Asfour je v predavanju preko številnih primerov in sklicevanj na predhodna besedila, ki govorijo v prid jezikoslovni dekolonializaciji diskurzov in same umetnosti, poskušal podati kritično refleksijo o diskurzih ”globalizirane umetnosti”, kot tudi refleksijo, osredotočeno na odnos med pisanjem o umetnosti in umetnostnim izobraževanjem. Pisanje o umetnosti se giblje med različnimi diskurzivnimi polji, odvisno pa je predvsem od kraja in časa ter medija, za katerega avtor ali avtorica pišeta. Predavatelj je znotraj globaliziranega umetnostnega diskurza odbral primere, ki jih sam imenuje vzvratni orientalizem in za katere meni, da so odraz kolonialne oblastne matrice, proti kateri se je treba boriti in za to razvijati nova orodja in pristope.

Fouad Asfour v svojem delu raziskuje nove, predvsem pa drugačne pristope k pisanju kot tudi k podajanju vsebin, zato je svojo prezentacijo zasnoval kot ”dirko med teorijo in prakso”. Obenem je poudaril, da želi spregovoriti o pisanju o umetnosti in ne zgolj o kritiškem pisanju, saj tudi v slednjem nastopi dejanje pisanja, ki je s strani samega avtorja ali avtorice performativno. Kritiko je označil kot izrazito zahodnjaški in evropocentričen diskurz, ki umetniška dela drugih kultur ali krajev strukturira v relaciji do mita izvora. Seveda pa se zaveda, da se tudi diskurz kritike razvija in išče druge potenciale, pri čemer se je skliceval na umetnico Andreo Fraser, ki meni, da naj se likovna kritika izvaja kot site-specific aktivnost. Torej z mislijo na vsakokraten konkreten kontekst, zlasti pa na občinstva, njihove identitete in njihove aktivne vloge bralcev in bralk.

S primeri iz sodobne umetnosti je zagovarjal svojo tezo, da mora neubogljivo telo pisca postati vidno prek spremembe tona, t. i. jezikoslovne gverile in t. i.  jezikovnega terorizma. Ob vračanju k teoriji je izpostavil razmišljanje o pisanju o umetnosti kot praksi, pri čemer se je skliceval na brazilskega pisca Pabla Lafuenteja, ki je zagovarjal možnost, da bi se likovna kritika oblikovala kot disciplina z bolj svobodno in prosto obliko, kot jo ima danes kot praksa. Ravno likovna kritika lahko igra pomembno vlogo ali celo pomaga v procesu osvetljevanja umetnosti in njenega potenciala spreminjanja stvari. Pisanje o umetnosti naj bo produktivni prispevek, katerega cilj naj bo sprememba.

Povezava do napovedi in posnetka predavanja.

---

Fouad Asfour je pisec, urednik in jezikoslovec, ki prek sodelovalnih okvirov deluje pri publikacijah, razstavah in projektih umetniških izmenjav. Delal je za različne umetniške ustanove in raziskovalne projekte, bil je del projekta revij documenta 12 in je član umetniškega kolektiva Dead Revolutionaries Club. Leta 2011 je osnoval neodvisni založniški projekt Pole Pole Press in soustanovil samoorganiziran štipendijski sklad Thekgo Bursary, ki zdaj sodeluje s Canon Collins Trust. Magistriral je iz jezikoslovja na dunajski univerzi, trenutno pa končuje magisterij iz ustvarjalnega pisanja na Rhodes University (Republika Južna Afrika). Asfour je dobitnik delovne štipendije nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2008.