Razdvojenost
Komentar k razstavi Ane Milenković: Rosshalde
Ravnikar Gallery Space
17. 5.–3. 6. 2019
Foto: Maja Krvina
V galeriji Ravnikar Gallery Space je na ogled razstava Rosshalde umetnice mlajše generacije Ane Milenković. Avtorica, ki že šest let ustvarja v Londonu, je svojo umetniško pot začela v Srbiji kot slikarka, vendar njena umetniška praksa danes obsega udejstvovanje v različnih medijih. Njena dela posredno izhajajo iz likov literarnih del oziroma razmislekov, ki so se umetnici porodili ob branju književnika Hermana Hesseja, med drugim Rosshalde in Stepnega volka.
Dela na razstavi v Ljubljani nakazujejo na prevladujočo umetničino tehniko – kombinacijo kolaža, slikanja in modifikacije prostora. Na galerijske stene so postavljena tri dela, dve sliki na tekstilu manjših dimenzij in delo večjega formata z naslovom Window, pri katerem je Milenković precizno kolažirala večje raznobarvne kose tekstilnih talnih oblog. Četrto delo na razstavi je prostorska instalacija, ki je novo delo, nastalo za Galerijski prostor Ravnikar. Umetnica je kolaž iz tekstilnih talnih oblog razprostrla čez celotna tla razstavnega prostora in tako ustvarila monumentalno vzdušje tudi s pomočjo intenzivnih barvnih polj. Z izbiro tal kot prostora za umetniški poseg je Milenković gledalca posredno in neposredno vključila v umetniško delo.
Vsa dela odsevajo subtilne asociacije Hessejevih literarnih del, zlasti pa umetničino poglabljanje v njegove like in nadaljnje premišljevanje o družbi, posamezniku in razmerju med njima. Naslov razstave Rosshalde je povzet po Hessejevem istoimenskem romanu, v katerem je protagonist razpet med konvencionalna družbena pričakovanja in dolžnostmi do družine na eni strani ter izpolnitvijo lastnih hotenj na drugi. To misel o ambivalenci človekove notranjosti v odnosu do družbe in samega sebe prepoznamo v vseh razstavljenih delih. Milenković sicer ne teži k eksplicitnemu in ilustrativnemu likovnemu prikazu, a kljub temu je mogoče razbrati motiv dvojnosti kot povezovalno nit, še posebej s pomočjo kontrastov, ki prevevajo njena dela. Nasprotje dneva in noči je tako izraženo v delu Window (Okno), ob tem pa lahko gledalca asociira tudi na renesančno okno – vir imaginativne svetlobe, ki med drugim vzbudi občutek celostne umetnine, tega pa še okrepijo »mozaična tla«. Motiv dvojnosti in celo protislovnosti človeške narave je najbolj izrazit v manjšem slikarskem delu, na katerem v profilu naslikana obraza – človeški in živalski – strmita drug v drugega. Deloma abstrahirana dvojica usmeri gledalca v razmislek o živalski plati človeka, v enaki meri to stori tudi motiv oči različnih barv v prostorski instalaciji in upodobitev ptice na sliki Bird (Ptica). Primerjava divje, neobvladane narave in nasprotno udomačene, konvencionalne se tako sklene s to upodobitvijo, ki predstavlja simbol svobode. Vendar prav postavitev slike Bird nasproti Window v galerijskem prostoru poudarja človekovo razpetost ter ujetost v lastna in tuja pričakovanja.
Razstavljena dela sicer tudi prepričljivo delujejo sama zase, vendar njihova postavitev stopnjuje vzdušje in obiskovalec lahko začuti razmisleke, ki so avtorico navdajali ob branju, kontemplaciji in ustvarjanju. Likovni izraz Ane Milenković sprva nudi asociacije, ki pa se ob poglabljanju spretno povežejo v razmislek o razcepljenosti človekovega delovanja. Njegova želja po uspešni vlogi v družbi je namreč pogosto antitetična izpolnjevanju osebnega zadovoljstva.
Kristina Ferk
Fotografije: Maja Krvina
