Petra Kapš: Lete ali Mnemozina za fu-(turo), OR kot omniprisotna trojnost: poiesis, tehné, parrhesia
SVET UMETNOSTI
Šola za kustose in kritike sodobne umetnosti
Leto 14
Serija javnih predavanj o kuratorski in institucionalni praksi
Četrtek, 16. 2. 2012 ob 20. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
Povabili smo mlajšo kolegico Petro Kapš, da predstavi svoje večznačno delovanje, ki ga vidimo na presečišču med umetniško, kritiško in kuratorsko prakso, med preizkušanjem v ustvarjanju različnih situacij in okoliščin, ki sprožajo interakcije in vodijo do specifičnih projektov, in (samo)kritično refleksijo, ki jo opredeljuje zanimiv spoj znanj – od vednosti starih do sodobne teorije in vizualne umetnosti. Petra Kapš se v svojem interdisciplinarnem raziskovanju in iskanju vedno znova preizkuša v drugačnih modelih delovanja, se pri tem zmerom giblje ob robu uresničljivega in to počne v tesnem medsebojnem sodelovanju z umetnicami in umetniki.
Korenine OR je moč loviti v besedah, ki v svojem jedru nosijo sledi govora; izplen nas sooči z dolgotrajno premočjo okostenelega nad usti. OR (iz)sledimo v nukleus reda, sumimo v korespondenci s formo, jedru organuma. OR kot os diskurzivne civilizacije. OR skoz mrmrajoči glas brbljanja, vzpenjajoč se iz in potapljajoč se v globinah ust. OR kot označevalec, poetični modulator, sila navdiha, zrcaljajoča ostanke prihodnosti. OR kot simptom, medtem ko naj naša civilizacija pomena in (ne)(spo)razumevanja pije iz izvira Mnemozine, da se osveži s celovitim prizadevanjem poetičnega.
Pripovedovala bom o svojih dolgotrajnih zanimanjih, v katerih se posvečam razcvetanjem in/ali skrčenjem pomenov, smislov, reda – forme; naglasila bom eno izmed svojih maksim: invencija estetske forme je v sorazmerju (s)/z (spo)razumevanjem. Skoz evolutivne poti prizadevanj bom v medsebojno sovisnem ter sodoločujočem razmerju osvetlila pisanje, raziskovanje, organiziranje, kuriranje in performiranje; izpostavila bom pomembnost obojega: redukcionistično racionalno logično-analitično zasnovano mišljenje in delovanje ter asociativno poetični univerzum rizomatičnih morebitnosti.
Petra Kapš
Petra Kapš
Petra Kapš (Maribor, 1975) je samostojna avtorica, delujoča kot piska, raziskovalka, umetnica, ter, odvisno od vsakokratnih potreb, do sedaj kot organizatorka, kuratorka, producentka, urednica …
Njeni študiji slovenščine, teologije, filozofije, estetike, posameznih pojavitev umetnosti so povezani s premišljevanji in raziskavami raznolikih vidikov medijev, besed, podobe in zvoka. Trenutno pripravlja materijo za doktorat o odločujočih premenah med orakularnimi, oralnimi in retoričnimi koncepti ter praksami Starih Grkov, z možnimi implikacijami slednjega v umetniških praksah zahodnega konteksta.
Od leta 2003 izčrpno piše o raznolikih fenomenih v umetnosti, umetniških delih in delovanjih; kot piska se izjavlja v Likovnih besedah, Maski, Borcu, Delu (od 2007 do 18. januarja 2011 s tedaj poslednjo objavo kritiške refleksije), Večeru, Pogledih, Znamenju, Reartikulaciji, zloženkah, katalogih, knjigah. Leta 2010 je v samozaložbi izdala prvo knjigo –OR– premene umetnosti, Poetični nastavki korespondence z orakljem, Knjiga št. 1 in v letu 2011 pričela z OR refleksijami (preko osebne e-mail liste ‘dostavljene’ refleksije umetnosti). Z Iztokom Marohom je vodila ”artists run space” Odprti atelje (2007–2010), soustanovila in aktivno sodelovala je v TU društvu za promocijo in razvoj kulture (2004–2007) ter sestavu so0gledi (2007– ). Leta 2007–8 je z Ivano Bago, Petjo Grafenauer, Tevžem Logarjem, Moniko Ivančič Fajfar, Mojco Puncer in Jako Železnikarjem, pod supervizijo Saše Nabergoj, uresničevala Laboratorij Svet umetnosti, LabSUs – odprto platformo za kuratorje, umetnike, pisce in teoretike ter razstavo Labsus osebno/osobno (za zadnje v sodelovanju z Markom Košnikom ter delom Vaja za konec sveta) (SCCA-Ljubljana, v galeriji Škuc in Mestni galeriji Labin). Leta 2008 je zasnovala in izvedla diskurzivni projekt ”O” – refleksija umetnosti (z gosti in v sodelovanju s Kiblo, Maribor). Prvi korak dolgoročnega raziskovalnega dela OR je leta 2010 uresničila s projektom –OR– premene umetnosti, Poetični nastavki korespondence z orakljem (razstava, knjiga, predavanja, performansi, debata; v sodelovanju z: Alenka Pirman, Katarina Zdjelar, Borut Savski, Tao G. Vrhovec Sambolec, Evelyn Müürsepp, Erkki Luuk, John Grzinich, Simon Macuh, Marko Košnik; Likovni salon Celje, Zavod Celeia). Njen prvi v javnosti predstavljen projekt, kjer besedo in tekst ne uporabi kot besedo o umetnosti, ampak kot umetnost besede, je umetniški prostor Prehod (Kazemate, Ljubljanski grad, skupaj z Iztokom Marohom, 2009), kateremu sledijo Curatorial dinner in After curatorial dinner (skupaj z: Riho Kall, John Grzinich, Evelyn Müürsepp, Toomas Thetloff, Patrick McGinley, Erkk Luuk, Anna Hints, Tomar, Portugalska) in knjige –OR– OKUS, –OR– DOTIK (Dama z enorogom). Performativna branja je pričela s Šele ali že, 50 (49) vprašanj za projekt Vstop prost, 2010 (Špitalska kapela Celje), nadaljuje jih s Prisluškovanji Evridiki v Javnih branjih (z: Aleksandra Gruden, Zoran Srdič Janežič, Simon Macuh, Andreja Džakušič, Miha Horvat) ter performativnimi predavanji (Cirkulacija 2, Mostovna, festival Pixxel point 2010). Kot ”piska v živo” je pričela s 44 (20) vprašanji za ARZENAL DEPO 2K9 (Galerija Kapelica, Viba studio, 2009) ter nedavno nadaljevala s 47 (8)>(7) tekstualnih fragmentov za Radio Art Space; osebni računalnik, pisalni stroj, nalivno pero (… posvečeno Friedrichu A. Kittlerju ter njegovim esejem Gramofon Film Pisalni stroj).
Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Koprodukcija: Podiplomski program kuratorstva inštituta študije z Univerze za umetnost Zürich.
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
