Refleksija razstave Ne bo se jim uspelo skrivati za zidovi in ogradami
(They won’t Bear Hiding Behind Walls and Fences)
Center za sodobno umetnost < rotor >, Gradec
22. 9. 2018–16. 2. 2019
Umetniki in umetnice: Babi Badalov, Petja Dimitrova, EXTRA-TERRITORIA – Róza El-Hassan / Branimir Stojanović / Milica Tomić, Petra Gerschner, e.d gfrerer, Manaf Halbouni, Oto Hudec, Maryam Mohammadi / Joachim Hainzl, Rena Rädle & Vladan Jeremić, RISOGRAD, Tim Sharp, Barbora Šimková, Hannes Zebedin, ZIP group
Kuratorka in kurator: Margarethe Makovec, Anton Lederer
Z začetkom begunske krize so ljudje panično začeli iskati rešitve za ohranjanje lastne varnosti. Zastrahovanje pred tujci ob medijskem podpihovanju je privedlo do večje podpore javnosti desno usmerjenim političnim strankam. Takšen odnos do beguncev izpostavlja in kritizira umetniška razstava z naslovom Ne bo se jim uspelo skrivati za zidovi in ogradami (They Won’t Bear Behind Walls and Fences) v Centru za sodobno umetnost Rotor v Gradcu.
Obiskovalec je z gesto pozdrava ˝BEGUNCI DOBRODOŠLI (REFUGEES WILLKOMEN)˝, delom umetnika Babija Badalova, pozdravljen že ob vstopu v galerijo. Bela stena, v celoti popisana z resničnimi in izmišljenimi besedami, ilustracijami in grafikami, odtisnjenimi na blago ali papir. Med njimi so kopije zavrnjenih prošenj za vize beguncev. Umetniško delo s svojim naslovom sprejema begunce in izpostavlja njihov brezupen položaj. Na steni je mogoče najti napisane različne oblike izmov, ki so po navadi povezani z begunci, vmes pa se skrivajo tudi mirovna sporočila, s katerimi obiskovalec dobi občutek, da je razstava nekakšno zatočišče pred težko realnostjo.
Poleg poslikave na steni, so v prostoru še druga dela med katerimi izstopa podest s koščki železa in kleščami, ostanek iz otvoritvenega preformansa ˝Meditacija (Meditation) ˝ Barbore Šimkové, ki je v znak protesta proti postavljanju bodečih žic na državne meje zaradi varnosti in ilegalnega vstopanja v državo beguncev, rezala bodice iz sto metrov dolge bodeče žice.
V naslednji sobi sta razstavljeni slikarsko delo Petre Gerschners ˝Predstavljajte si (Imagine)˝ in multimedijska umetniška postavitev Ota Hudeca z naslovom ˝Dolga dolga pot (Long Long Road)˝. Slednja upodablja dolgo pot beguncev, ki jo prepotujejo z željo po novem, boljšem življenju. Na leseni mizi so v pesek postavljene majhne stilizirane figurice ljudi v različnih situacijah, s katerimi se srečujejo begunci (zdravstvena oskrba, prečkanje meje, idr.). Nad figuricami je postavljen manjši pano, na katerega je projeciran istoimenski video, ki prikazuje enake figurice v realnih situacijah na težavni poti beguncev, ki je lahko tudi smrtno nevarna. Umetnik za nastopajoče v videu ni izbral resničnih ljudi, zamenjal jih je za figurice in jih tako ni izpostavil kot posameznike, saj je to širši problem, s katerim se sooča več milijonov beguncev.
V sobi, ki je v sklopu razstave pridobila večnamensko funkcijo za izvajanje delavnic in pogovorov, je razstavljeno delo ˝Krhka/Prisotnost, Prostor akcije (Fragile/Presence, Action Space)˝ umetnikov Rene Rädle in Vladana Jeremića. V belem prostoru so postavljene bele konstrukcije iz zloženih kvadratnih kock, opremljenih s črnimi podobami, ki prikazujejo dejavnosti aktivistov za izboljšanje položaja beguncev in njihovo zatiranje, ko želijo pomagati beguncem. Konstrukcije imajo pravzaprav funkcionalno vlogo, saj se jih lahko razstavi na posamezne kose in uporabi kot pohištvo, sedišča za sestanke, pogovore ali druge aktivnosti prostora. Po stenah so obešene zastave z motivi, ki prikazujejo rušenje mejnih zidov in ograj, solidarnost pomoči in navidezne pomoči za ohranjanje varnosti v Evropi. Na eni izmed zastav je upodobljena personifikacija Evropske unije, ženska z grbom unije namesto glave, meče beguncem bodičast rešilni obroč, medtem ko imajo slednji zvezane roke, eden od aktivistov pa s kleščami poskuša odstraniti bodeče žice z obroča. Situacija je že sama po sebi izredno zgovorna, saj prikazuje nepripravljenost Evropske unije na pomoč beguncem. Države so postavile svoja obzidja in na kritičnih točkah ponudila beguncem začasna bivališča s hrano Vseeno pa nihče ne prisluhne aktivistom, ki želijo doseči umik bodečih žic z mejnih prehodov in se postavljajo na stran beguncev, na stran spoštovanja človekovih pravic, ki so beguncem vidno kršene.
Obiskovalec z ogledom razstave doživi različne poglede umetnikov na razmere beguncev, katerih življenjska situacija se še kar ni preveč izboljšala. Med deli na razstavi izstopa delo umetnice Petje Dimitrove iz leta 2014, ki kritizira pasivnost družbe z aktivnostjo na socialnih omrežjih. Objava časopisne fotografije na nekem socialnem zbira všečke, komentarje in deljenje uporabnikov. Na objavi sta dva brezbrižna igralca golfa, begunci pa poskušajo preplezati zid, ki ločuje njuno sproščeno igro in ju izolira od krute realnosti, s katero se soočajo. Tako hkrati daje komentar tudi na družbo, saj vsi spremljamo dogajanje po socialnih omrežjih, na katerih lahko pametno razglabljamo, naredimo pa čisto nič.
Razstava je dobro in premišljeno postavljena, vsa dela so pospremljena z angleškimi in nemškimi podnapisi, kar olajša razumevanje problematike. Razstava je del projekta Gverila razsvetlenja (Guerilla of Enlightenment), postavljena v sklopu mednarodnega festivala Štajerska jesen 2018 (Steirischer Herbst 2018). Je ena od štirih razstav iz istega projekta, pri kateri umetniki ozaveščajo družbo o življenjskih pogojih in položaju beguncev. Z raznimi aktivnostmi, kot je na primer izdelava mirovnih transparentov, vključuje obiskovalce in jih spodbuja k razmisleku.
Bolj ko bo javnost ozaveščena o tej temi, lažje bo pomagala in se zamislila nad situacijo, s katero se dnevno sooča milijone beguncev. To so le ljudje, s potrebami in pravicami, katere kršijo tisti, ki se skrivajo za zidovi in se počutijo ogrožene.
Katja Filovski
Besedilo je nastalo na seminarju Umetnostna kritika.