Erik Hagoort: Diagonalna recipročnost. Srečevanje kot umetniška praksa

SVET UMETNOSTI
Šola za kustose in kritike sodobne umetnosti
Leto 14
2. letnik

Serija javnih predavanj o kuratorski in institucionalni praksi

Erik Hagoort: Diagonalna recipročnost. Srečevanje kot umetniška praksa
Torek, 9. 4. 2013, ob 19. uri
Galerija Škuc, Stari trg 21

V sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo ter s podporo Erste sklada.

V preteklih dvajsetih letih so se razvile različne teorije, ki poskušajo pojasniti umetniške prakse, ki temeljijo na srečevanju. K razmisleku o tem, za kaj pri srečevanju kot umetniški praksi pravzaprav gre (sodelovanje, vključevanje, odnos, dialog, prijateljstvo, skupnost), so z različnimi koncepti prispevali tako umetniki kot kustosi in teoretiki.

Vedno pa je bila v ozadju obljuba, da bodo pri tovrstni umetniški praksi udeleženci vključeni v proces vzajemne izmenjave, v katerem bodo njihove pozicije enakovredne in zamenljive. Ali, kot je to obljubo nekoč povzel kustos Michael Brenson, “vsi udeleženci bodo obenem darovalci in prejemniki, proizvajalci in porabniki, umetniki in občinstvo”. Ne glede na razno razne teorije o srečevanju kot umetniški praksi, ta obljuba še vedno drži. To je obljuba recipročnosti.

Pri razmišljanju o srečevanju kot umetniški praksi je recipročnost pravzaprav postala vodilni koncept. Diskurz recipročnosti, ki se je vzpostavil, pa predpisuje tudi, na kakšen način se naj pogovarjamo o srečevanju kot umetniški praksi.

Kaj je recipročnost?
Ali recipročnost resnično vključuje enakovrednost in zamenljivost pozicij?
Zakaj je koncept recipročnosti tako privlačen za umetnike, kustose in teoretike?
Ali recipročnost dejansko zapopade bistvo srečevanja kot umetniške prakse?

Predavanje bo v angleškem jeziku

Erik Hagoort (1962)
Sem raziskovalec, kustos, umetnostni kritik, predavatelj in svetovalec, rdeča nit mojega delovanja pa je ustvarjanje dialoga med filozofijo etike in sodobno umetnostjo. Pogosto sodelujem z umetniki, kustosi, filozofi in pisatelji. Za mojo prakso je značilna interdisciplinarnost, saj se v njej prepleta tako umetnostna kritika s filozofijo etike kot tudi akademsko raziskovanje z umetniškimi praksami.

Leta 1989 sem diplomiral iz teologije na Univerzi v Amsterdamu, nato pa sem se specializiral za raziskovanje razmerja med sodobno umetnostjo in filozofijo etike. Objavil sem številne kritike in eseje o sodobni umetnosti, na primer v dnevnem časopisu De Volkskrant (1997-2000), Metropolis M, Fonds BKVB, NAi Publishers, Maier Publishing Moscow.

Od leta 2009 se v moji doktorski dizertaciji ukvarjam z razmerami, ki omogočajo razumevanje srečevanja kot umetniške prakse. To raziskavo je velikodušno podprla raziskovalna skupina Akademije za umetnost in oblikovanje St. Joost (AKV/St. Joost); moja mentorja pa sta prof. dr. Paul van Tongeren, Radboud Univerza v Nijmegnu in dr. Camiel van Winkel, Sint-Lukas, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Bruslju.

Dobrodošli na: www.erikhagoort.nl