Temelj razstave je umetniško delo. Pojem umetniškega dela je sicer dobil v svetu sodobne umetnosti najširši možni okvir, gospod Szczerski celo pravi, da umetniško delo kot tako izginja. Razstava postane zbirka dobro predstavljenih ”znamk”. Sam razume razstavo kot obliko izražanja, jezik, v katerem se izraža, pa je jezik umetnin s svojimi  lastnostmi, kot so forma, simbol, ikonografija … Tako že sama pojavnost umetnin usmerja in pogojuje postavitev razstave. Umetniški objekti govorijo sami zase. Pri tem kustos ohrani vlogo posrednika, pa tudi kritika, gledalec pa z njegovo pomočjo prevzame aktivno vlogo in vzpostavi dialog z razstavljenimi umetninami.

Predavanje je ilustriral s primeri z dveh razstav: Modernizacije 1918–1939. Popolna prihodnost v Muzeju umetnosti v Łódźu (2010), ki jo je sam kuriral, in Moč fantazije. Moderna in sodobna poljska umetnost v BOZAR Bruselj (2011), pri kateri je bil so-kustos.

Razstava Modernizacija 1918–1939 je projekt, ki je trajal tri mesece in  združeval razstavo, serijo predavanj v sodelovanju z Univerzo v Łódźu, ki so osvetlila družbene in filozofske dimenzije obdobja med obema vojnama ter širok izobraževalni program, namenjen odraslim in mladini. V muzeju je bilo razstavljenih več kot 300 slik, risb, grafik, plakatov, fotografij, skulptur, reklamnih letakov in celo čevljev (zgodba o Bati). Eksponati so prišli iz muzejev in zasebnih zbirk iz Estonije, Litve in Latvije, Poljske, Češke, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Razstava je tako pokrivala ves vzhodnoevropski horizont v času med obema vojnama, ko se je zarisal nov zemljevid Evrope in je v življenja ljudi vdirala moderna doba.

Razstava z naslovom Moč fantazije je bila prikaz moderne in sodobne poljske umetnosti in je bila od 24. junija do 18. septembra na ogled v umetnostnem središču BOZAR v Bruslju. Organizirana je bila v okviru Mednarodnega kulturnega programa v času poljskega predsedovanja EU. Kuratorjev je bilo več, poleg Andrzeja Szczerskega tudi Zofia Machnicka in gostujoči angleški kurator David Crowley. Sam naslov razstave poudarja rdečo nit, ki povezuje razstavljena umetniška dela. Fantazija in absurd sta bila kanala, skozi katerega so poljski umetniki reagirali na kaos realnega sveta stoletja okupirane domovine in vsiljenih režimov. Skozi domišljijo niso želeli pobegniti pred to realnostjo, pač pa jo z njeno pomočjo spremeniti in izboljšati. V razstavo so kuratorji vključili dela mednarodno priznanih poljskih umetnikov, kot so Miroslaw Balka, Monika Sosnowska in Wilhem Sasnal. Njihova dela postavljena ob bok poljski umetnosti 19. in 20. st. kažejo, kako globoko je zasidrano raziskovanje nerazumnega in fantastičnega v zgodovini poljske umetnosti.

Obe opisani razstavi sta primer velike nacionalne, oziroma mednarodne razstave, ki privabi ali naj bi privabila veliko množico gledalcev. Kustos, ki se loti take razstave, mora zelo dobro poznati ne samo umetnostno zgodovino, pač pa tudi zgodovino določenega obdobja, družbenopolitično dogajanje v tem obdobju ter kulturne in gospodarske značilnosti. Razstava mora biti zasnovana večplastno, da zadovolji gledalce različnih nivojev. Določen nivo razstave mora pritegniti, poučevati in morda celo zabavati tudi gledalca, ki je manj seznanjen z ozadjem razstavljenega. Tu je ključnega pomena humor. Humor približa razstavo splošni publiki, vendar mora vedno obstajati tudi višji nivo, kjer zahtevnejši gledalec najde poglobljeno vsebino in relevantno sporočilo razstave.

(Darija Kovačič)

Povezave:

• Napoved dogodka
• Vsebina predavanja