LabSUs, osebno/osobno prinaša oseben izbor šestih kuratorjev, ki so skupno razstavo zastavili tako, da je vsak pri svojem izboru izhajal iz svojih subjektivnih, neteoretskih pogledov na sodobno umetnost. Med seboj se niso usklajevali glede izbora avtorjev, kot tudi niso določili skupne teme ali izhodišča razstave. Izziv je dvojni: odkrito samosoočenje kuratorjev s svojimi lastnimi osebnimi preferencami – te še kako vplivajo na kuratorjevo odločanje, pa če je to še tako navidez strokovno neoporečno – po drugi strani pa je izziv sama postavitev tako izbranih del kot tudi oblikovanje vsebinsko-formalnih kriterijev za tovrstno postavitev.

Razstava LabSUs, osebno/osobno se umešča v daljše delovanje Laboratorija Svet umetnosti, ki preko teoretskega dela, pogovorov in z lastno razstavno prakso preizprašuje načine delovanja kuratorja oziroma kuratorske skupine.

Kuratorska skupina: Ivana Bago, Petja Grafenauer Krnc, Petra Kapš, Vasja Nagy, Mojca Puncer, Jaka Železnikar

Umetniki in umetnice:

• Božena Končić Badurina,
• Tanja Dabo in Igor Grubić,
• Ksenija Čerče,
• Ištvan Išt Huzjan,
• Marko Košnik,
• Robertina Šebjanič,
• Simon Macuh,
• Vuk Ćosić

Splošni tekst o razstavi, Petra Kapš

Kuratorica: Ivana Bago:

Božena Končić Badurina (HR): Sastanak, 2007 performans
Na razstavi Labsus, osebno/osobno je Božena Končić Badurina izvedla performans v pisarni Gradske galerije Labin. V tem prostoru so imeli udeleženci Laboratorija SU svoja prva delovna srečanja.

• Božena Končić Badurina (1967, Zagreb) je leta 1995 zaključila študij nemškega in ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, leta 1996 je diplomirala na grafičnem oddelku Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, v razredu prof. M. Šuteja.

Tanja Dabo in Igor Grubić (HR): Odmor, 1998, dokumentacija projekta
V gesti mikro-upora in subverzije umetnostnega sistema sta umetnika sredstva, ki sta jih prejela od Gradskega ureda za kulturu Grada Rijeke, namesto za razstavo uporabila za odhod na dopust.

• Tanja Dabo (1970) je leta 1997 zaključila študij Likovne kulture v Rijeki, leta 2003 je magistrirala na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah ter v projektih v Hrvaški in v inozemstvu (Zagreb, Berlin, Torino, Linz, Edinburgh, Kassel, New York, Istanbul …).
• Igor Grubić (1969) je tekom svojega umetnostnega delovanja izvedel niz pomembnih intervencij v družbeno-politične kontekste vsakodnevnika. Razstavljal je na številnih mednarodnih razstavah, med drugim na Manifesti 4, v Apexart-u v New Yorku ter v Cornerhouseu v Manchesteru.

Utemeljitveni tekst Ivane Bago

Kuratorica: Petja Grafenauer Krnc

Ksenija Čerče (SI): Cikel avtorskih knjig Hortus Conclusus, 2003, 5 avtorskih knjig
Avtorske knjige Ksenije Čerče nastajajo vzporedno z umetničinim slikarstvom. Na eni strani služijo kot dokumentacija umetniškega procesa, na drugi strani pa so samostojna umetniška dela z lastno izrazno močjo. Avtorske knjige Ksenije Čerče niso ilustracije, ampak intimni dnevniki ustvarjalnih procesov in (ob njenih slikarskih delih) drugačen medij za raziskovanja vidnega.

• Ksenija Čerče (1969, Maribor) je diplomirala (1999) in magistrirala (2002) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na smeri slikarstvo in se predstavila na številnih razstavah doma in v tujini. Leta 2003 je prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje v Združenih državah Amerike, kjer je magistrirala iz videa in sound arta na Purchase College State University of New York. Deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture in trenutno ustvarja tako v mediju zvočne in video umetnosti kot na področju slikarstva.

Ištvan Išt Huzjan (SI): About words, sentences, paragraphs and an exclamation point, 2007, instalacija (3 avtorske knjige Das Buch (predgovor Igor Grdina), video, 3 min., loop)
Avtorska knjiga Das Buch raziskuje idejo knjige in njene vloge v družbi. Umetnik je kolažiral roman, ga izdal v več izvodih, nato pa vsakega izmed njih zažgal in ostanke vakuumsko zapakiral. Das Buch je objekt – ideja Knjige – iz katere ni mogoče razbrati vsebine. Delo je na razstavi predstavljeno v okviru instalacije About words, sentences, paragraphs and an exclamation point.

• Ištvan Išt Huzjan (1981, Ljubljana) je diplomiral (2005) na beneški Accademii di Belle Arti pri prof. Carlu di Racu. Svoja dela je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Leta 2007 je bil sprejet na podiplomski študij na Rijksakademie van beeldende kunsten v Amsterdamu. Deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture. Huzjan izhaja iz slikarskega medija, ki ga povezuje s prostorskimi postavitvami. Leta 2006 je ustanovil založbo 21st Century Books.

Utemeljitveni tekst Petje Grafenauer Krnc

Kuratorica: Petra Kapš

Marko Košnik (SI): Vaja za konec sveta, akcija, dokumenti, video projekcija

http://web.mac.com/marchegon/iWeb/vaja_k/vaja_index.html

Leta 1994 je takrat v Sloveniji vzpostavljen SCCA-Ljubljana, Sorosov center za sodobne umetnosti na razpisu za razstavo Urbanaria zavrnil Vajo za konec sveta z razlago, da je avtor Marko Košnik s projektom poizkušal “demontirati” Sorosovo institucijo. Na razstavi Labsus osebno/osobno, v okrilju tečaja za kustose oz. Laboratorija SU, ki ju SCCA, Zavod za sodobno umetnost-Ljubljana organizira 13 let po tem, Petra Kapš postavlja Vajo v preverjanje v sodobnem kontekstu.

• Marko Košnik (1961) deluje kot polimedijski umetnik od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ustvaril je številne scenske/intermedijske predstave in instalacije. Od leta 1986 vodi Inštitut Egon March, produkcijsko platformo za teorijo in rokovanje z umetniškimi projekti.

Utemeljitveni tekst Petre Kapš

Kurator: Vasja Nagy

Robertina Šebjanič (SI): Bubble, 2007, 7 min., videoloop DVD
Na razstavi Labsus osebno/osobno je video z naslovom Bubble postavljen kot prostorska projekcija. Z njim vzpostavlja čutno in intimno vzdušje ob srečanju z nenavadno, mehko premikajočo se in na živo bitje spominjajočo stvarjo, ki jo skupaj z gledalcem objema ambientalni zvok.

• Robertina Šebjanič (1975) zaključuje študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Pred tem se je šolala na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Leta 2006 je bila na študentski izmenjavi na Akademiji za likovne umetnosti v Gotheburgu na Švedskem, na oddelku novih medijev. V letih od 2003 do 2006 je bila programski vodja in koordinator predavanja Svobodne Katedre na ljubljanski ALUO, v letih 2005 in 2006 je delovala v skupini TEMP. Ukvarja se z videom in prostorskimi instalacijami, v katere vključuje tudi elemente preproste robotike.

Utemeljitveni tekst Vasje Nagya

Kuratorica: Mojca Puncer

Simon Macuh (SI): Monsieur, monsieur un stylo!, 2007, risbe
Simon Macuh svojega izražanja ne omejuje samo na kiparstvo. Tako se bo tokrat predstavil s serijo risb Monsieur, monsieur un stylo!, ki v času priprav na razstavo nastaja na potovanju po Maroku v komunikaciji s tamkajšnjimi ljudmi. Proces nastajanja podob v okolju ikonoklastičnega islama, v katerem modeli in sogovorniki sodelujejo tudi s svojimi posegi, se je prelevil v svojevrstno družabno igro. Z odločitvijo za takšno performativno gesto se vpisuje v tisto področje umetniškega delovanja, ki temelji na komunikaciji, zastavlja vprašanja in spodbuja k dialogu.

• Simon Macuh (1971, Celje) je diplomiral iz filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (2003); trenutno zaključuje študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V umetniškem delovanju je zanj bistvena produkcija sama, ki je vpeta v odnos med umetnikom (jaz) in okolico (drugi), in ne toliko v izdelek kot zaključek tega procesa.

Utemeljitveni tekst Mojce Puncer

Kurator: Jaka Železnikar

Vuk Ćosić (SI): Nacija – kultura, 2000, dokumentacija spletne instalacije
Spletna instalacija Nacija – Kultura je bila predstavljena leta 2000 v okviru razstave, posvečene dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna. V projekciji so se v tipografiji prve izdaje Prešernove poezije v realnem času v obliko soneta izpisovale besede, za katerimi so poizvedovali uporabniki takrat najpopularnejšega slovenskega spletnega iskalca Mat’kurje. Delo izpostavlja napetost med dejanskim stanjem nacije, kot se kaže preko uporabe spletnega iskalca, ter med njenimi kulturno deklariranimi vrednotami, v tem primeru vpisanimi v lik Prešerna.

• Vuk Ćosić (1966, Beograd) je zaključil študij arheologije v Beogradu. Leta 1992 se preseli v Ljubljano. Od leta 1996 deluje predvsem na področju spletne umetnosti (net.art), kjer doseže mednarodni ugled. Poleg umetniškega delovanja je aktiven tudi kot strokovnjak za uporabniško izkušnjo. Razstavlja mednarodno. Domača stran: http://www.ljudmila.org/~vuk/

Utemeljitveni tekst Jake Železnikarja

Laboratorij SU, ki deluje v okviru Sveta umetnosti, šole za sodobno umetnost, raziskuje sestavo in možne načine (so)delovanja v svetu umetnosti in izven njega. Laboratorij je zasnovan eksperimentalno in zahteva aktivno sodelovanje udeležencev pri soblikovanju procesa dela.

V letu 2007 so udeleženci laboratorija pripravili več javnih dogodkov:

• Okrogla miza 1: Kuratorske prakse v slovenskem prostoru: zgodovina kuratorstva, 9. 5. 2007, Projektna soba SCCA, Ljubljana, Slovenija;
• Okrogla miza 2: Kuratorske prakse v slovenskem prostoru: raznolikost kuratorskih praks danes, 17. 5. 2007, Projektna soba SCCA, Ljubljana, Slovenija;
• LabSUs – Odprta platforma kuratorjev, umetnikov, piscev, teoretikov, 23.-29. 6. 2007, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana, Slovenija.

Več o programu Laboratorija SU.

Produkcija:

• SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
• Gradska galerija Labin
  Ulica 1. maja 5, 52220 Labin, Hrvaška
  Kontaktna oseba: Sabina Salamon, vodja galerije
  Tel/fax: 00 385 52 852 464
  e-mail: gradska.galerija@labin.hr
  Galerija je odprta: ponedeljek-petek, 11.00-14.00.

V sodelovanju z:

• Galerija Škuc
  

Projekt so podprli:

• Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost
  
• Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
  
• Okolje Consulting, d.o.o.
  

Medijski sponzor:

• Radio Študent
  

Sponzorji:

• Zavod za usposabljanje Janeza Levca
  
• Alibi Hostels
  
• Sony SouthEast Europe
  
• Kiberpipa
  
• Slovenska vojska
  
• Vina Koper
  
• Droga Kolinska