Svet umetnosti | Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje | Analiza umetniškega dela
Nina Čelhar s slikanjem arhitekturnih zasnov in detajlov interierjev raziskuje kakšno vlogo ima bivalno okolje v življenju sodobnega človeka. Prostori na njenih slikah so minimalistični in izčiščeni, kar za umetnico predstavlja protiutež kaotičnosti in prenasičenosti s podobami, ki sta značilni za današnji javni prostor. Vprašanje, kakšno je idealno bivališče vsakega posameznika, je prisotna tudi v seriji slik z naslovom Soba (Vezan les), ki je asociacija na različne površine modernističnih interierjev. Ideja za slike vezanega lesa, po besedah umetnice, izhaja iz trenda montažnih in nizkocenovnih hiš, kjer so arhitekturni elementi popolnoma obdani z lepljenimi lesenimi ploščami. Vzorec lesa, ki na slikah prevladuje, učinkuje vseobsegajoče in monumentalno, osredotočenost na samo materialnost upodobljenega pa istočasno ustvarja občutek zatišja in spokojnosti. Serija slik poskuša zajeti moč površine v prostoru, ki je obdan v enoten material. Z nežno barvno paleto in tankimi nanosi barve umetnica ustvarja intimne in harmonične kompozicije, skozi katere išče svoj idealen prostor ter hkrati ponuja razmislek o okolju, ki nas obdaja.
Materialnost slike
S posebno tehniko slikanja neposredno na grobo bombažno platno, ki zelo hitro vpija in drugače prekriva barve, umetnica ustvarja stilizirane podobe sodobnih bivalnih prostorov. Pri slikanju se namenoma ne poslužuje senčenja in ne dela večjih barvnih razlik ter tako ohranja ploskovitost slike, saj meni, da s tem ohranja tudi iskrenost samega medija. S posebno tehniko poudarja materialnost slike, saj surovost platna pomaga ohraniti svetlost podobe in subtilnost umetničinega izraza. Hkrati ustvari popolnoma ploskovito podobo, saj barve niso zgolj nanešene na površino, ampak se z njo zlijejo. Poseben odtenek beline nudijo neposlikane zaplate bombažnega platna, ki zaradi svoje organske osnove zelo specifično reagirajo na različne svetlobe in tako ustvarijo poseben učinek. Zato je v slikarski praksi Nine Čelhar pomembna postavitev in položaj slike v prostoru, saj s tem določa tudi razpoloženje in učinek slike na gledalca.
Slika danes
Kljub fizični omejitvi umetnica vidi sliko kot brezmejno izrazno sredstvo. Pri tem poudarja odnos enostavnosti tehnične podstati v kombinaciji z neskončnimi variacijami možnosti izraza. Sprememba vsakega od elementov slike – velikost slike, struktura platna, slikarski materiali, različne načini nanosa materialov, vizualni in vsebinski načini izraza ter povezava slike s prostorom in drugimi slikami –, namreč prinese nov izraz. Prav zaradi širokih možnosti izraza za umetnico slikarstvo ni zastarel medij, ki bi zaostal za sodobnimi trendi in tehnologijami v umetnosti. Pri tem se ji zdi pomembno, da se slikar vedno ukvarja s časom v katerem živi. Zanimata jo tudi percepcija in vloga gledalca, saj je slika zanjo v tem kontekstu idealen medij za sporazumevanje. Nudi ji namreč veliko manipulativnega prostora za izražanje idej in ustvarjanje čustvenih odzivov. Slika v komunikaciji z gledalcem deluje kot neke vrste posrednik, ki umetniku omogoča, da prikaže svoja občutja. Vsebina slik Nine Čelhar pa kljub temu ostaja odprta, saj si želi, da v njenih delih vsakdo odkrije svoje lastne ideale in želje o prostorih v katerih živi.
Lara Mejač
Besedilo je nastalo ob pogovoru z umetnico, dne 13. 3. 2019, in je del sklopa analiz umetniških del, ki so nastale pod mentorstvom Barbare Borčić. Avtorice besedil so analizirale dela na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija, 31. 1.–31. 3. 2019.