Svet umetnosti | Leto 18 | Paralelni sistemi. Vzpostavljanje in uveljavljanje intermedijske umetnosti
Spletno predavanje
Sreda, 9. 5. 2021, 19.00
Predavanje s prisotnimi udeleženci in udeleženkami je potekalo na platformi Zoom.
Med porastom spletnih vsebin zaradi epidemije covid-19 je znova postalo jasno, da med srečanji v digitalnih sobah doživljamo veliko izgubo in trpimo zaradi pomanjkanja bližine drugih teles (“teles drugih”). Ne moremo se jih dotakniti, vohati, čutiti, se jim približati ali se z njimi soočiti. Ne moremo se ozreti naokrog. “Vidimo” in “slišimo” le digitalno in popačeno sliko oziroma glas očitno drugih posameznikov ali posameznic, pri čemer ne moremo vedeti niti, ali je slika “zamrznjenega” videoposnetka res zamrznjena ali je le nadomestna slika osebe, ki sploh ni prisotna. Katharina Gsöllpointner trdi, da nas pomanjkanje “gotovosti”, s kom komuniciramo v spletnih sejnih sobah (oseba/njen glas, slika/glas osebe ali mehanska fantazma), naredi v medsebojnih soočanjih še bolj sumničave in previdne. Ker je uporaba našega kinestetičnega čuta ključnega pomena za dojemanje sebe kot družbenega posameznika oziroma posameznice znotraj prostorsko-časovne matrike, lahko njegovo zanemarjanje v avdiovizualnih sejnih sobah povzroči izgubo empatičnih sposobnosti.
Umetnost to “praznino” digitalnega drugega poskuša preseči z eksperimentiranjem z različnimi estetskimi intervencijami, tako v okoljih obogatene kot navidezne resničnosti, z videom ali spletnimi performansi. Predavateljica bo predstavila nekaj umetniških del in pokazala, kako se ukvarjajo z značilnostmi kinestetične modalnosti, da bi omogočila bolj “empatično” okolje v digitalnih prostorih.
Predavanje bo v angleškem jeziku.
Katharina Gsöllpointner je teoretičarka komunikacij, medijev in umetnosti, ki svoje raziskave usmerja v estetiko digitalne umetnosti, medijsko estetiko ter inter- in transdisciplinarnost umetnosti in znanosti. Kurirala in sokurirala je številne razstave in prireditve. V sodelovanju z umetniškim direktorjem Petrom Weiblom je organizirala odmevne festivale Ars Electronica med 1991 in 1995 in kurirala razstavi Digital Synesthesia na Dunaju in v Hongkongu leta 2016. Od leta 2006 poučuje in raziskuje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Pred tem je delala kot univerzitetna predavateljica teorije medijev in zgodovine medijske umetnosti ter stičišč teorije sistemov, umetnosti in radikalnega konstruktivizma na različnih evropskih univerzah; med drugim je bila gostujoča profesorica na Univerzi v Bremnu. Katharina Gsöllpointner je zasnovala, organizirala in vodila vrsto transdisciplinarnih raziskovalnih projektov o vidikih medijske estetike, vključno z Aesthetic Know-How. Language – Technology – Mediality (2007–2009) and Digital Synesthesia (2013–2016). Vse od 80. let minulega stoletja objavlja o zgodovini intermedijske umetnosti, kibernetiki umetnosti in medijski estetiki. V habilitacijski nalogi iz leta 2015 Intermedijska produkcija in multimodalno zaznavanje: o estetiki digitalne umetnosti je oblikovala teorijo digitalne umetnosti kot estetskega modela multimodalnosti zaznavnih procesov. (foto: Ana Loureiro Fernandes)
Spletna stran predavateljice
Predavanje je del cikla Paralelni sistemi. Vzpostavljanje in uveljavljanje intermedijske umetnosti, ki ga pripravljata Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju s projektom Svet okoli nas.
Program podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Erste sklad in sklad Kultura nova.
