Predavateljica je za razširitev konteksta najprej predstavila Lyotardovo teorijo dogovarjanja (diplomacije). Tako je denimo v politiki cilj pogajanja zgraditi skupen prostor, zato pogajanja marsikdaj predvidevajo posredovanje tretjega, nevtralnega povezovalnega člena, ki skrbi za osredotočenost vpletenih posameznikov na sam proces. Pri tem je predavateljica opozorila na pomembnost poznavanja teorij in strategij pogajanja ter seveda izkušnje, kar suma sumarum pripomore k hitrejšemu in trajnejšemu usklajevanju nasprotujočih si stališč. Kot primer umanjkanja teh znanj je izpostavila politične napetosti med Makedonijo in Grčijo.

Predavateljica namreč ugotavlja, da so vse te metode, zavestno ali intuitivno že uporabljene v okviru mednarodnih kuratorskih projektov, kuratorjem pomagale v prevajanju različnih kulturnih in političnih kontekstov pri delovanju na svetovni umetnostni sceni. Po navedbi nekaj neuspelih razstav s politično-diplomatskega vidika, denimo projekta Manifesta 6 na Cipru, ki naj bi potekal tako v turškem kot v grškem delu države, je prešla na razmišljanje o vlogi kuratorja kot pogajalca med umetnikom in umetniško institucijo. Koncept pogajanja se namreč v praksi kaj hitro izkaže za pomembnega in nujnega v kuratorskem poklicu, saj so v umetnost, še posebej v času globalizacije, vpleteni številni akterji (umetniki, umetnostne institucije, upoštevati je potrebno kulturno politične faktorje, sponzorje .). Vsi ti pa morajo priti do dogovora, da bi uresničili glavni cilj skupnega projekta. Predavanju v angleščini je sledila živahna razprava.

Zala Pavšič