Preoblikovanje in vsebinska prenova utečenih programov sta pripeljala, do vzpostavitve Laboratorija SU, v katerem sodelujejo izbrani dosedanji udeleženci šole, ki debatirajo o kuratorskih praksah, analizirajo, kontekstualizirajo in vrednotijo sodobno umetnost.Srečujejo se približno dvakrat mesečno, poleg tega pa vodijo intenzivno komunikacijo na spletnem forumu Sveta umetnosti in preko mailing list. Smernice, ki jih je Laboratorij SU začrtal na delovnem vikendu v Labinu, so postale ključni segment dela in raziskav, na katerega se sedaj osredotočajo posamezniki, ki so vpleteni v sam proces. Zaradi organizacijske strukture in specifičnega načina dela se udeleženci Laboratorija SU razdelili v delovne skupine, kar jim bo omogočilo večji pregled in ažurnost na posameznih področjih delovanja. Skupine so:
- Odnosi z javnostmi (Petja Grafenauer, Monika Ivančič in Petra Kapš)
- Črpanje finančnih sredsev (Vasja Nagy in Jaka Železnikar)
- Tehnična ekipa (Ivana Bago in Mojca Puncer)
Predvsem pa se je Laboratorij v februarju posvečal organizaciji okrogle mize in koncipiranju končnega dogodka in sicer skozi dva različna tipa delovanja:
- Raziskovanje – vsekakor zelo angažiran in zahteven del, saj od udeležencev zahteva popoln angažma in veliko časa.
- Sodelovanje kustosov in umetnika – zelo zanimiv princip delovanja, ki je v celoti odvisen od načina prezentacije, angažmaja in nivoja komunikacije med vpletenimi v projektu.
Nekaj iztočnic iz katerih so izhajali pogovori:
- Potrebno je bilo natančno definirati tiste vidike kuratorstva, ki jih želimo raziskati s pomočjo okrogle mize. Glavno vodilo je kritično soočenje mnenj in pozicij posameznih akterjev, ki lahko prispevajo pomembne orientacijske točke za našo nadaljno raziskavo.
- Razmislek, ali želimo imeti udeležence okrogle mize in sam dogodek kvalitetno posnet in dokumentiran (možnost, da kasneje uredniško in interpretativno pristopimo k urejanju materiala in ga porabimo tudi pri “sklepnem dogodku”) ali celo “umetniško” obdelan (kot produkcijo, v katero kasneje kot kustosi več ne posegamo)?
- Razmislek, koliko ja za naše raziskovalno delo pomembno dejstvo, da je sam laboratorij odraz neke “krizne”, “prelomne”, “prehodne” situacije tako na področju usposabljanja/šolanja kustosov kot tudi piscev o sodobni umetnosti (nove iniciative v umetnostnem izobraževanju)?
- Koliko ta kriza v resnici zadeva samo umetniško produkcijo (pretočnost, procesulanost, odprtost, razpršenost projektov itn.)? Če že razstava, je videti, da nas zanima bolj t. i. meta-raven v smislu raziskave umetnostnega sistema (kot npr. raziskava, katere rezultat je dokumentarna predstavitev razvoja kuratorske prakse v slovenskem prostoru – točke prelomov ipd.).
- Ali nas zanimajo umetniška dela, ki tematizirajo razmerje do kustosa (podobno kot dela, ki tematizirajo produkcijske pogoje, smo-zgodovinjenje itn.)?
Seznam potencialnih sogovornikov na okrogli mizi:
Andrej Medved, Jure Mikuž, Zoran Kržišnik, Milček Komelj, Taja Brejc, Nadja Zgonik, Aleksander Bassin, Marina Gržinić, Janez Strehovec, Sergej Kapus, Zdenka Badovinac, Igor Španjol, Jurij Krpan, Alenka Pirman, Liljana Stepančič, Barbara Borčič, Tadej Pogačar, Gregor Podnar, Nevenka Šivavec, Meta Gaberšek Prosenc, Breda Kolar Sluga, Aleksandra Kostič, Iztok Hotko, Saša Nabergoj, Urša Jurman, Nataša Petrešin, Dunja Kukovec, Pavla Jarc, Bojana Piškur, Sandra Sajovic, Alenka Gregorič, Božidar Zrinski, “Kiberpipa team”, Aurora Fonda, Sarival Sosič, Boris Gorjupič, Milena Koren Božiček, Igor Prassel
Kako bi izbrali sogovornike in določili rdečo nit okrogle mize:
Glavno vodilo je kritično soočenje mnenj in pozicij posameznih akterjev, ki lahko prispeva pomembne orientacijske točke za našo nadaljno raziskavo. Imena je potrebno izbirati glede na cilj okrogle mize:
- Razumevanje zgodovine kuratorstva na slovenskem
- Prepoznavanje, izpostavljanje in analiziranje prepoznavnih kuratorskih pozicij
- Ali kot kriterij izbire izpostavimo prepoznavnost kuratorske pozicije?
Eventuelna vprašanja za udeležence okrogle mize:
- Kako so se vzpostavljale kuratorske pozicije, kakšne so bile kompetence, pristopi oz. strategije?
- Njihova prva razstava
- Njihova prva razstava, ki se jim je zdela uspela
- Njihova prva naročena/plačana razstava in kdo je bil producent/financer
- Oris razvoja lastne kuratorske prakse – ali so razvijali različne tipe razstav, razen enoosebnih in skupinskih
- Ali so nastopili v prostor, kjer so že pred njimi bile kuratorske prakse v praksi in kdo je bil njihov predhodnik
- Na kakšen način so vzpostavljali stike s kolegi in umetniki – kje so dobivali informacije o aktivnosti umetnikov in kje znanje o kuratorstvu</li
- Kaj jim pri kuratorskem delu predstavlja teorijo in kaj prakso
- Kako pogosto se ob pripravi razstav ukvarjajo s pridobivanjem finančnih sredstev oziroma dodatnih finančnih sredstev, če gre za programsko financiranje iz državnega proračuna
- Ali pri projektih delujejo v ekipi ali popolnoma samostojno
- Kaj je prioriteta pri njihovem delu; umetnik, umetnost, umetniško delo, inštitucija, oni sami, publika, oziroma v kakšnih razmerjih so te kategorije
- Kdo/kaj jim je šlo najbolj na roko in kdo/kaj jih je najbolj oviralo pri delu. zunanji in notranji dejavniki
- Ali menijo, da so razstave sodobne umetnosti premalo obiskane in kaj je razlog za to
- Ali se mora kustos ukvarjati z obiskom razstave ali je dovolj, da razstavo naredi
- Katera strategija je učinkovita za povečanje obiska (daljnoročno/kratkoročno)
|
 |
