| Namen delavnice je bil seznanitev z metodami in modeli zgodovinjenja sodobne umetnosti in njihovo praktično preizkušanje v izbranem primeru Marija Preglja.Obalne Galerije so pripravile antologijsko razstavo Marija Preglja, od razstavljenih slik jih je kar polovica iz zbirke Muzeja savremene umetnosti v Beogradu, ki jih v slovenskih galerijah že dolgo nismo imeli priložnost videti. Poudarek je na zadnjih velikih dramatičnih slikah, ki zasedajo še posebej pomembno mesto v njegovem opusu. Otvoritev razstave z naslovom Marij Pregej. Slike 1957–1967 je bila v petek, 30. marca ob 19.00 v Obalnih Galerijah Piran in v Galeriji Loža v Kopru.
Ob tem je izšla monografija s tekstoma Ješe Denegrija in Nadje Zgonik in knjiga Andreja Medveda Ikonografija neke slike, Pregljev Diptihon. Naslednje leto pa Moderna galerija pripravlja monografsko razstavo s preglednim katalogom.
To je priložnost, da smo tudi v seminarju iz pisanja tega pomembnega umetnika, ki je odločilen za vzpostavitev moderne slike v jugoslovanski umetnosti, pogledali v luči različnih metod zgodovinjenja in ponovnih interpretacij njegovih ključnih del. Dva strokovnjaka, ki sta obširneje pisala o Mariju Preglju, sta nam predstavila svoje poglede: Tomaž Brejc, redni profesor za umetnostno zgodovino in umetnostno teorijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in Ješa Denegri, dolgoletni kustos v Muzeju savremene umetnosti v Beogradu in profesor zgodovine moderne umetnosti na Filozofski fakulteti v Beogradu.
Urnik
31. marec (sobota)
11.00-14.00: zgodovinjenje sodobne umetnosti (kaj to je in kakšni so načini in modeli)
14.00-15.30: odmor za kosilo
15.30-19.00: pogovor Ješe Denegrija in Tomaža Brejca o Mariju Preglju
Priporočena literatura:
- Tomaž Brejc, »Slikarstvo: površina in politika«, M’ARS, št.2,3, poletje-jesen 1991, s. 27-34
- Tomaž Brejc, Temni modernizem (poglavje Pregljeva revolta), Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, s. 177-87
- Ješa Denegri, »Slikarstvo kot izpolnitev usode«, Marij Pregej. Slike 1957–1967, Obalne galerije, 2007
Udeleženci na delavnici:
Zoran Srdić (1974)
Rojen v Kranju. Leta 1998 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, smer kiparstvo, kjer je junija 2004 tudi diplomiral pri prof. Sreču Draganu. V času absolventskega staža v letih 2003 in 2004 je vodil projekte na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani na resorju za obštudijske dejavnosti – področje kulture, kjer je bil pobudnik in vodja mednarodnega študentskega kiparskega festivala Metamorfoze pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlen kot kipar – izdelovalec lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kot izredni študent pa nadaljuje magistrski študij Filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Piše likovnokritiške prispevke s področja sodobnih vizualnih umetnosti ter objavlja pogovore z umetniki, kot vizualni ustvarjalec sodeluje na samostojnih ter skupinskih razstavah pod imenom Zoran S. Janežič; organizira razstave, festivale in kolonije. Živi in dela v Ljubljani in Kranju.
Petja Grafenauer Krnc (1976)
Rojena v Ljubljani. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Leta 2002 je vpisala enovit doktorski študij Zgodovinske antropologije likovnega na ISH- Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. V letih 2003 in 2004 je obiskovala seminar iz pisanja o sodobni umetnosti (Zavod SCCA – Ljubljana). Od leta 2003 do oktobra 2006 je bila štipendistka Ministrstva za kulturo. Redno objavlja krajše prispevke in strokovne tekste v različnem tisku. Od leta 2006 predava zgodovino umetnosti na šoli Famul Stuart. Živi in dela v Ljubljani.
Jana Putrle Srdić (1975)
Pesnica, prevajalka, publicistka. Študirala ruski jezik in bibliotekarstvo.
Dominika Lušin (1985)
Študentka umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. |
 |
