Urnik

Petek, 13. 4. 2007

0.00-11.30: Uvodno predavanje
Lastni glas: tekst za katalog kot performativno pisanje
Tekst za katalog je primer interdisciplinarnega in performativnega pisanja. In to zelo pomemben, kajti vsaka razstava ima določen koncept, ki ga je potrebno razjasniti s kataloškim esejem. Vendarle pa mora tehten esej izpolniti še druge potrebe. Po eni strani mora jasno predstaviti relevantne podatke, za kar – da bi se zbralo in izbralo potrebne informacije – je pogosto potrebna dolga raziskava. Po drugi pa je kataloški tekst vendarle tekst, zato mora vsak avtor/vsaka avtorica skozi proces pisanja najti svoj glas.

Zato se pisanje teksta za katalog zgodi kot performativen preplet naslednjih treh radikalno različnih pogledov: ekstrapolacije koncepta, zbiranja in analize potrebnih informacij (o delih ali temah, vezanih na razstavo) in osebnega iskanja lastnega, edinstvenega glasu (pisca/kustosa).
Teoretski koncepti, literatura in določene metode kreativnega pisanja lahko pomagajo piscu najti primeren način pisanja za vsako razstavo in kataloški tekst. Vendarle pa je kataloški tekst čisto samosvoj žanr, ki ni niti samo teoretski tekst niti zgolj še en literarni žanr. Prav tako je tudi daleč od čiste deskripcije ali obnavljanja umetniških konceptov in izrazov. Ta žanr ima torej kljub odprtosti za eksperiment in variabilnost prav tako svoja specifična pravila, ki se jih moramo držati, da bi opravičili njegov obstoj.

12.00-13.30: Podžanri teksta za katalog
Že obstoječi različni modeli razstav (samostojna, monografska, retrospektivna, tematska, zgodovinska ali mednarodna bienalna) kakor tudi nedaven razvoj razstavnih modelov (on-line, kolaborativne, participatorne) zahtevajo premislek o samem žanru.
Glavna vprašanja v tem delu delavnice bodo, kako lahko prilagodimo in spremenimo metode svojega pisanja, oblike, besednjak ipd. pri pisanju različnih tekstov in kako to vpliva na “lastni glas”.

13.30-15.00: Odmor

15.00-15.30: Priprava na delavnico natančnega branja.
Organizacija zaporedja branja različnih primerov tekstov, oblikovanje skupin udeležencev glede na izbrane tekste.

15.30-17.30: Delavnica natančnega branja.
Vprašanja, ki se jih bo v dopoldanskem delu delavnice dotaknilo splošno in teoretsko, se bo zdaj konkretiziralo s primeri, izbranimi izmed predlaganih tekstov.

18.00-19.00 : Čas za vprašanja in odgovore o nalogi: pogovor o specifičnih zadevah, povezanih s pisanjem teksta naslednji dan delavnice.

Sobota, 14. 4. 2007

10.00-14.00: Predstavitev napisanih tekstov
14.00-15.30: Odmor
15.30-17.30: Razdelitev v skupine in pogovor o napisanih tekstih
17.30-19.00: Skupna predstavitev pripomb in zaključkov

Primeri kataloških tekstov za branje in izbor:

• Marina Abramovic, Oxford: Museum of Modern Art – Oxford, 1995 (monografska razstava).
• Archipelago, Stockholm: Cultural Capital of Europe, 1998 (mednarodni skupinski projekt).
• Manifesta 2 and 4v, Luxembourg, 1998 and Frankfurt, 2002 (mednarodni bienale).
• Capital and Gender, Skopje: Museum of the City of Skopje, 2001
• Eternal Recurrence 4, Skopje: Press to Exit project space, 2006 (samostojni projekt).
• Prekinjene zgodovine, Ljubljana: Moderna Galerija, 2006 (raziskovalni projekt in razstava).
• Correspondences, IFA – Berlin, Bonne, Stuttgart, 2001 (kuratorska razstava).

Priporočena literatura za delavnico:

• Kemal, Salim and Ivan Gaskell. Eds. The Language of Art History. Cambridge, UK: Cambridge University Press, 1991.
• Austin. J. L. Kako napravimo kaj z besedami, Studia humanitatis: Ljubljana, 1990.
• Wollheim, Richard. Art and its Objects Second edition. Cambridge, UK: Cambridge University Press, 1980.

Teksti so na voljo udeležencem v knjižnici Zavoda SCCA-Ljubljana. Za delavnico pa je vsak od udeležencev pred začetkom delavnice izbal enega.

Udeleženci na delavnici:

Ivana Bago (1979)
Rojena v Mostarju. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in iz angleškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Zagrebu.. V letih 2004 in 2005 je obiskovala tečaj za kustose (Zavod SCCA – Ljubljana). Je ena od ustanoviteljic neodvisne organizacije Katapult 6 v Zagrebu. Sodeluje tudi z neodvisno organizacijo KONTEJNER – biro za sodobne umetniške prakse (www.kontejner.org). Dela kot kustos asistent v Galeriji Miroslav Kraljević v Zagrebu (www.miroslav-kraljevic.hr).

Ida Hiršenfelder (1977)
Rojena v Kranju.Leta 2004/2005 zaključila tečaj za kustose sodobne umetnosti (Zavod SCCA – Ljubljana). Od leta 2002 deluje kot kustosinja in sokustosinja v okviru raznih razstavnih projektov (The Long March, Med realizmom in utopijo, Čisto umazano, China Soiree,..). Organizirala ali soorganizirala je tudi več mednarodnih projektov (Mesec kitajske kulture, Ljubljana; seminar Too Much Flavour, Shanghai; www.orozje.com). Objavlja tekste v različnih publikacijah. Živi in dela v Ljubljani.

Vid Lenard (1974)
Diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nadaljeval magistrski študij pri profesorju dr. Milček Komelju z naslovom slovenski modernizem. Sodeluje z galerijo kud France Prešeren in je redni obiskovalec umetniških dogodkov v naši prestolnici in po finančnih zmožnostih tudi drugod po Evropi.

Maja Lozić (1979)
Rojena v Ljubljani. Novembra 2005 je končala študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2006 je uspešno zaključila Tečaj za kustose za Zavodu SCCA – Ljubljana. Poleti 2006 je opravila trimesečno prakso v Center za sodobno umetnost Extra City v Antwerpnu. Trenutno dela v Centru in galeriji P74 in sodeluje z umetnico Marjetico Potrč.

Mentorsko delo in delavnica sta potekala v angleškem jeziku.