Analiza umetnine z razstave
NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije
11. 5.–16. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana
Kustosinja: Zdenka Badovinac
Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Borčić. Več »
Pesem “Live Is Life” izvira iz Avstrije, od avstrijske pop-rock skupine Opus. Posneta je bila leta 1984 in hitro postala hit v zahodnem svetu (št. 1 na evropskih lestvicah v poletju 1985, leto pozneje pa tudi v obeh Amerikah). Pesem naj bi odzvanjala entuziastično navezanost skupine na oder in nastopanje v živo (live). Besedilo, polno pomensko močnih besed, in enostavna, hitro dojemljiva melodija pa sta razlog, da so jo priredile številne glasbene skupine.
Svojo igro označevalcev napovejo Laibach že pri samem poimenovanju in jeziku svoje priredbe pesmi. Ta je leta 1987 namreč pri založbi Mute izšla na single plošči kot Life Is Life, z angleškim besedilom. Istega leta je skupina Laibach pri založbi Mute izdala tudi svojo tretjo LP ploščo, imenovano Opus Dei, katere dve ključni skladbi sta ravno Leben heisst Leben (nemška različica omenjene pesmi) in njena orkestrirana verzija, poimenovana Opus Dei. Videospot te pesmi je naslovljen Opus Dei (Life Is Life), v otvoritveni špici pa piše samo Life is Life. Laibach so originalen naslov pesmi skupine Opus “Live Is Life” spremenili v “Life Is Life”) in s tem pomensko preusmerili slavljenje nastopanja v živo k slavljenju življenja v živo ter mu z dodatnim naslovom Opus Dei dodali božanski in triumfalni prizvok. Tudi izvedbeno je verzija skupine Laibach monumentalna: Laibach so znani, veseli odpev “na-na-na-na-na” zamenjali s trobentami in v ozadje postavili zborovsko petje, zaradi česar se pesem še toliko bolj bere kot atribut, saj spominja na nekakšno himno. Kot zanimivost: hierarhična ustanova znotraj cerkve, imenovana Opus Dei, je skupino Laibach zaradi uporabe njihovega imena tožila, vendar tožbo izgubila.
Dogajanje v spotu, ki ga je leta 1987 režiral Daniel Landin, se odvija na notranjih in zunanjih prizoriščih. Zunanja prizorišča prikazujejo slovenski hribovski svet, vidimo lahko Bohinjsko jezero in njegovo okolico ter slap Savica – pri Laibach pogosto uporabljen motiv Alp. Laibach so oblečeni v zanje tipične uniforme (lovske, poštarske in vojaške, ki pa včasih spominjajo na uniforme totalitarističnih režimov). V videu vidimo tudi jelene, sakralne simbole in absurdne situacije (npr. voda v slapu Savica v določenem trenutku teče proti toku). Del spota je posnet tudi v Ukancu, na pokopališču vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Tu je poleg grobov vidna kapelica, na kateri lahko preberemo napis “Potomci! Ostanite si edini, da zaman našo nismo kri prelili.” Notranje prizorišče kaže sceno, uporabljeno za gledališko predstavo Fiat gledališča Rdeči pilot.
Laibach, čeprav po svetu poznani predvsem kot uspešna glasbena skupina, se v tem spotu izkažejo kot umetniki, saj je njihov ne-samo-glasbeni izraz več kot očiten in je provokacija nespregledljiv način izražanja. Taras Kermauner je leta 1983 v Novi reviji o njih napisal: “Umetnost poskušajo iztrgati iz klešč, v katere jo je stisnil larpurlartizem, ali iz ožine, v katero jo je zagozdil čustveni intimizem, in jo napraviti spet socialno in morda celo – čeprav še ne vemo, v kakšnem pomenu – zgodovinsko: klasično, tradicionalno” (Kermauner, 1983). Pri tem delu za “iztrganje” svoje umetnosti uporabijo apropriacijo najrazličnejših simbolov in na ta način odpirajo vprašanja o njihovem pomenu v drugem času, na drugačnem kraju.
Na tem mestu želim vzpostaviti povezavo z algoritmičnim računalniških svetom, kjer je razmerje med sintakso in semantiko včasih še toliko bolj očitno. V programskih jezikih, v katerih kodiramo funkcije, oz. programe, ki se bodo izvajali, obstajajo t. i. rezervirane besede. Te stojijo v točno določenem kontekstu za posebne namene, so torej dogovorjeni simboli, ki jih računalnik brez posebne dodatne procesne moči sprejme in z njimi operira. Če se pravil uporabe ne spoštuje – denimo, če uporabimo izbrano rezervirano besedo v napačnem kontekstu ali pa celo v napačnem programskem jeziku, pride v algoritmičnem postopku do motnje oz. do sintaktične napake (t. i. syntax error). Napako nato lahko odpravimo na dva načina: 1. z natančnim pregledom celotnega zapisa (že samo ena napačno postavljena vejica je lahko razlog za problematično kodo) ali pa 2. z zaustavitvijo sistema in ponovnim zagonom (oz. ponovno namestitvijo programske vsebine).
Laibach v navedenem spotu pri gledalcu spodbudijo razmišljanje v obeh načinih: s pomočjo uporabe atributov enega sistema v (napačnem) kontekstu drugega sistema spodbudijo k analizi njihovega pomena in se med drugim lahko vprašamo, v kolikšni meri imamo z njimi opravka racionalno oz. kako spregledan je njihov vpliv na naše miselne tokove in načine izražanja. Katere ideje izražajo sami na sebi, kakšen je njihov namen v določenem kontekstu in na kakšen način lahko delujejo oziroma ne in zakaj ne znotraj drugega konteksta? Drugi način, premišljevanje o zaustavitvi in ponovnem zagonu sistema, se pri gledalcu lahko zgodi ob zavedanju, da se je ravno v letih nastanka priredbe in spota dejansko dogajal prehod iz enega družbenega sistema v drugega. In vprašanje je, v kolikšni meri smo atribute (oz. rezervirane besede) samo zamenjali, kateri so ostali in še vedno delujejo tudi v novem sistemu, kateri pa so postali nezaželeni, morda ravno zato, ker naše kolektivno nezavedno še vedno ni razrešilo vprašanja o njihovem pomenu v prejšnjem sistemu.
V letih 1983–1987, ko je bila uporaba imena Laibach v Jugoslaviji prepovedana, bi lahko morda govorili celo o tem, da so bili Laibach sami atribut (dogovorjen znak) za motnjo znotraj družbenega sistema, saj so, če se navežem na Tarasa Kermaunerja, z ustvarjanjem motenj odpirali tudi pomembna vprašanja o sistemu in smernicah znotraj polja umetnosti.
Zala Kurinčič
Viri in literatura:
Taras Kermauner (1983). X + (-) 11 = ?. Nova Revija. Letnik II, št, 13-14, str. 1473.
Spletna stran Opus Dei, ogledana 12. 6. 2015 na naslovu http://si.opusdei.org/sl-si/faq/#kaj-je-opus-dei
Wikipedia: gesla: Opus Dei, Laibach, Live Is Life, Opus.