Zemira Alajbegović Pečovnik
Diplomirala je sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna članica večmedijske skupine FV 112/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila članica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru tandema ZANK (skupaj z Nevenom Kordo).
Je avtorica številnih dokumentarcev, glasbenih spotov, plesnih videov, televizijskih oddaj o umetnosti in kulturi in video filmov.
Njena zadnja dela so dokumentarna filma Med štirimi stenami in Rezine časa, ki sta bila predvajana na številnih mednarodnih festivalih in glasbeni spot Vortex; zdaj pripravlja dokumentarni film Nevidni teritorij o Marku Peljhanu in kratki film Hitro/počasi.
Sodelovala je pri projektu Videodokument in pripravi programov video umetnosti v slovenskem prostoru.
Deluje kot samostojna ustvarjalka režiserka in novinarka. na področju kulture.
Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobraževanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Piše eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomić, Zdravka Joksimović, pRT.
Z Branislavo Andjelković je bil kustos številnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev Škole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
Od leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu, …
Eda Čufer
Dramaturginja, kustosinja in publicistka. Njeni teksti o gledališču, plesu, likovni umetnosti, kulturi in politiki so bili objavljeni v številnih publikacijah doma in v tujini.
V 80. letih je kot dramaturginja sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovim, leta 1983 je bila soustanoviteljica gledališke skupine Gledališče sester Scipion Nasice. V 90. letih je kot dramaturginja sodelovala s koregrafom Iztokom Kovačem in njegovo plesno skupino En-Knap in z režiserjem Markom Peljhanom v okviru delovanja Projekta Atol. Med leti 1991 in 1999 je kot dramaturginja sodelovala s skupino Irwin pri projektih, ki so se ukvarjali z novim razumevanjem odnosa med Zahodom in Vzhodom v obdobju post-socializma. V okviru teh projektov je bila urednica številnih knjig in katalogov: NSK Moscow Embassy: How the East Sees the East, 1992; Transnacionala: Highway Collisions Between East and West at the Crossroads of Art, 2000; Interpol: The Art Exhibition Which Divided East and West, 2001. Bila je so-kustosinja razstav: In Search of Balkania, Neue Galerie, Graz, Avstrija, 2002 in Call me Istanbul, ZKM, Karlsruhe, Nemčija, 2004 (obe skupaj z Rogerjem Conoverjem in Petrom Weiblom).
Neven Korda
Ima neodvisno Čisto video prakso. Z videom se je srečal v začetku osemdesetih, kot član gledališke skupine FV 112/15, takoj ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna neprofesionalna video oprema.
Je soustanovitelj in kreativni vodja FVVidea, neodvisne video produkcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih video projektov.
Do konca osemdesetih je bil član skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih ter režiser video spotov.
Svojo zgodbo na področju umetniške video produkcije je nadaljeval v devedesetih skupaj z Zemiro Alajbegović.
(http://www.internet-portfolio.org/zanka/)
V tem obdobju je delal tudi kot video montažer, avtor TV podob, režiser in realizator.
Novembra 2001 je izvedel sestavljeni multimedijski dogodek ZBOGOM VIDEO
(http://www.zavod-zank.si/korda/zbogom)
Je avtor z dolgo in raznoliko video izkušnjo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča predvsem formam, ki rabijo živo interakcijo videa in računalniško posredovanje.
Ženja Leiler
Rodila se je v Ljubljani (1966), kjer je končala študij primerjalne književnosti in filozofije. Za diplomsko delo, posvečeno ženskim študijam in literarni vedi, je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Že v študentskih letih je pisala literarne in gledališke kritike za različne medije, v devetdesetih je bila članica uredništva mesečnika za književnost Literatura. Od leta 1994 je zaposlena na osrednjem nacionalnem dnevniku Delu, kjer je bila v letih 1997–2003 urednica kulturne redakcije, danes pa piše predvsem komentarje in kolumne. Zadnje desetletje bolj ali manj redno poroča s filmskih festivalov v Cannesu, Rotterdamu in Benetkah. Uredila je knjigo Slovenska kultura v XX. stoletju (Mladinska knjiga, 2002), knjiga Zapisi in zapiki (Študentska založba, 2008), v kateri je objavljen izbor njenih časopisnih kolumen, je njen knjižni prvenec. Za svoje novinarsko delo je leta 2006 prejela Jurčičevo nagrado.
Tanja Lesničar Pučko
Rodila se je v Mariboru (1960). Po končani 1. gimnaziji v Mariboru se je vpisala na študij francoskega jezika in književnosti (A) in primerjalne književnosti (B) in diplomirala leta 1986. S tem je dobila naziv profesorja francoskega jezika in primerjalne književnosti.
V letih od 1983 do 1987 je sodelovala v ženskem alternativnem gledališču PPF, ki je bilo del širšega slovenskega alternativnega gibanja 80. let. Od leta 1987 do danes je zaposlena v časopisni hiši Dnevnik, najprej kot prevajalka (za srbščino, angleščino, francoščino), od leta 1991 pa kot novinarka v kulturni redakciji.
Od leta 2002 piše redno tedensko kolumno Na preži za Dnevnikovo mnenjsko stran, v kateri obravnava kulturna, socialna in politična vprašanja. Leta 2003 je prejela strokovno nagrado Društva novinarjev Slovenije za posebne dosežke.
Številne eseje je objavila tudi v gledaliških listih SNG Drama, SNG Nova Gorica, Mestnega Gledališča ljubljanskega, v reviji Maska, Borec idr., ter napisala nekaj spremnih besed h knjigam. Leta 1998 je bila v okviru postdiplomskih izobraževalnih programov Courants v postdiplomskem programu za področje gledališča. Iz francoščine je od leta 1986 do danes prevedla vrsto tekstov in knjig, tako filozofskih, socioloških in kulturoloških, kot leposlovnih.
Miško Šuvaković
Rojen v Beogradu leta 1954. Je soustanovitelj in sodelavec umetniške skupine Grupa143 (1975 – 1980). Je soustanovitelj in sodelavec neformalne teoretske in umetnostne institucije “Community for Space Investigation” (1982-1989). Je član teoretske platforme TkH (Teorija koja hoda, od 2000). Predava estetiko in teorijo umetnosti na Fakulteti za glasbo v Beogradu (profesor). Predava teorijo umetnosti in teorijo kulture na oddelku Interdisciplinarne študije na Filozofski fakulteti v Beogradu. Objavil je 25 knjig v srbskem, hrvaškem, slovenskem in angleškem jeziku. Najnovejše med njimi so: Impossible Histories, The MIT Press, Cambridge MA, 2003; Pojmovnik suvremene umjetnosti, Horetzky, Zagreb, 2005, Konceptualna umetnost, MSUV, Novi Sad, 2007.