Zaklad estetskih izrazov in konceptov je kot vsak družbeni fenomen rezultat točno določenih zgodovinskih procesov. Izrazi, ki jih danes pogosto uporabljamo avtomatično, zato ker se zdi, da upodabljajo nek zaokrožen pomen ali funkcijo, imajo točno določen čas obstoja, a vendar se nam zdi, kot da bi bili od vedno del tega zaklada. “Univerzalnost” estetskih izrazov narekuje univerzalnost umetnine a obenem onemogoča emancipacijo gledalca.
V sklopu seminarja bomo preko analize besedil Rancierja, Bourdieuja in Foucaulta poskušali postaviti temelje za emancipacijo v strogo hierarhiziranem umetnostnem diskurzu, v katerem še danes pogosto kraljuje metafora.

V prvem delu seminarja se bomo seznanili z Rancierjevim konceptom emancipacije inteligenc, ki ga je razvil v knjigi Nevedni učitelj. Če je umetnostni sistem v veliki meri odvisen od hierarhizacije simbolnih kategorij in igre moči, ki je tej hierarhizaciji imanentna, je mogoče najboljši način, da se umetnostni sistem konceptualno “preseneti” skozi analizo pedagoških vzrokov hierarhizacije. Ni uspešne emancipacije, ki se ne bi mogla emancipirati tudi od svojega lastnega konceptualnega orodja.
Zato je osnovni cilj seminarja ravno v tem, da se bo poskušalo ugotoviti slabe točke Rancierjeve emancipacije inteligenc.

Literatura:

• Jacques Rancière: Nevedni učitelj: pet lekcij o intelektualni emancipaciji
• Jacques Rancière: Emancipirani gledalec, poglavlje paradoksi politične umetnosti

V drugem delu seminarja se bomo podrobneje ukvarjali s sistemi in strategijami klasne distinkcije okusa in umetniškega čutenja. Kot konceptualna osnova bosta temu služila Bourideujev koncept habitusa in klasne distinkcije. Znan je tisti izrek, da se o okusih ne razpravlja. Moto seminarja bo, in Bourdieu bi se zagotovo strinjal, da so okusi edino, o čemer je smiselno razpravljati.

Literatura:

• Pierre Bourdieu: Distinkcija prvo poglavlje, angleški prevod
• Pierre Bourdieu: Pravila umetnosti, izbrani deli

V zadnjem delu seminarja bodo na splošno predstavljeni pomembni Foucaultovi koncepti, ki lahko igrajo pomembno vlogo pri analiziranju umetnostnih diskurzov. Govorili bomo o redkosti izjav, avtorstvu, arhivih in diskontinuiteti. Ne glede na to, da se Foucault ni intenzivno ukvarjal z likovno umetnostjo, nam njegova razmišljanja lahko neposredno nudijo odlične koncepte za sirše razumevanje umetnosti.

Literatura:

• Michel Foucault: Kaj je avtor?
• Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 1