Končna razstava 16. leta Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti, 2017/2018.
15. 5.–7. 6. 2018
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Umetnik: Voranc Kumar
Kurator in kuratorke: Urška Aplinc, Maja Burja, Anja Guid, Ajda Ana Kocutar, Iza Pevec, Adrijan Praznik
Mentor in mentorica: Alenka Gregorič, Miran Mohar
Vodja šole: Miha Kelemina
O RAZSTAVI
Voranc Kumar je tekom šolanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje nekaj časa dokumentiral jutranje dogajanje ob kuhanju prve kave v ateljeju. Iz zajetega materiala sta takrat nastala delo Prva kava (2014) in njegovo nadaljevanje oz. ponovitev Radijska igra: Prva kava (2015). Nekaj minut kasneje. se vrača k delu v nastajanju – v polje nejasnosti in necelovitosti. Z razstavo smo kuratorji in umetnik skupaj vnovič posegli v prvotni material, ki, razstavljen večkrat, niha med delom in nečim, kar to (še) ni. V različnih možnih realizacijah ustvarja tok začasnih pomenov, ki nakazuje mnoštvo potencialnih dovršitev dela.
Kumar je izhajal iz problema, kako izmed nešteto stvari določiti objekt in s poskusom njegovega zajetja postopoma graditi delo. Svojo izbiro je zato namenoma omejil in ob začetku projekta postavil pravila, ki so pozneje postala pogoji dela. Petindvajset dni je v ateljeju iz treh zornih kotov minuciozno videodokumentiral dogajanje ob kuhanju prve jutranje kave. Nastalim videoposnetkom je odvzel originalni zvočni zapis in jim dodal naknadno posnete zvoke prostora (foley) in glasbo, ki se je v času snemanja predvajala v ateljeju. Vsakodnevni pogovori med prisotnimi so bili transkribirani in na delih potemnjeni. Pitje kave in vsebina zajetega materiala na tej točki nista bila bistvena, ključen je bil sam postopek. Pomemben del slednjega so medijski prenosi, katerim pri beleženju živega dogajanja neprestano nekaj uhaja, kar se izkaže kot ključno in formativno za vzpostavitev zainteresiranega pogleda. Kumar v praksi ne prehaja enosmerno k avtorskemu poseganju v material, temveč na vseh stopnjah procesa ohranja začetno odprtost, posamezni segmenti pa ne stremijo k enotni končni obliki.
Kuhanje kave je v ospredju kot časovna enota, ki odpira dva nasprotujoča si, a neločljiva pogleda na Kumarjevo delo, v razliki med katerima je projekt sploh lahko vzniknil. Pripravo kave lahko po eni strani razumemo kot arbitraren pogoj, nekaj, kar je že del ateljeja in njegove časovne strukture, kot katera koli druga rutina. Videomaterial je formalno določen s časovnim intervalom kuhanja kave, ki ustvarja izseke nepopolno dokumentiranega vsakdanjika v ateljeju. Po drugi strani pa lahko spremljanje rutinskega kuhanja kave razumemo tudi kot točko, kjer se mimobežnost vsakdana prepleta s procesi učenja (umetnosti), ki so povezani s pozornostjo, usmerjeno v iskanje smisla in pomena. Beleženje lahko v tem primeru vidimo kot čakanje na material, ki bo morda postal umetniško delo.
Na takšen način je Kumar material obravnaval v nadaljevanju, ko je v neartikulirani masi besedila transkriptov poskušal najti zametke pomena in jih z dramaturškimi tehnikami približati obliki zgodbe. Nastalo je več scenarijev, izmed katerih je bil realiziran le eden v formatu kratke radijske igre. V Radijski igri: Prva kava so sošolci izgovarjali lastno, a z avtorjeve strani prikrojeno besedilo in tako ponovno uprizorili izsek zajetega dogajanja. Preobrazba tekstovnega materiala v okorno radijsko igro, v kateri študentje umetnosti zavzamejo mesta igralcev, dodatno podčrta nemožnost preprostega prenosa življenja v polje umetnosti. Tako distancirana drža, ki skuša formo in vsebino črpati iz nujnosti v materialu, kot tudi potapljanje v material, ki implicira premišljanje in potenciranje umetniške (oz. kuratorske) investicije, se življenja dotikata samo in ravno skozi razlike.
V samonanašalnem postopku oblikovanja razstave je naš kuratorski postopek moč vzporediti s Kumarjevim projektom: iskali smo točke, ki bi lahko oblikovale heterogeno skupino posameznikov v skupnost, v kateri obstaja možnost soobstoja različnih mnenj, pozicij in medsebojnih (ne)skladij. Ob tem poskuša razstava premisliti tudi lastno paradoksalno pozicijo ter spodletelost, ki sta vpisani v tovrstno vračanje, samorefleksijo in ukvarjanje s pristopi umetnosti do vsakdanjega življenja.
Nekaj minut kasneje skuša eno samo delo razpirati skozi zdrse in ponovitve v delu ter večkratno vračanje k materialu. Slednjega ohranja v vmesnem stanju, v napetosti med materialom in delom, namesto posameznih del ali objektov pa so v ospredju relacije med posameznimi segmenti v njihovi (ne)jasnosti in (pol)prepustnosti. Gre za poskus vračanja k odloženemu materialu, da bi ta bil aktualiziran in razprt – ustvarjal različne svetove dela ter vzpostavljal polje mnogoterih in mimobežnih pogledov.
Voranc Kumar (Koper, 1990) zaključuje študij kiparstva na ALUO in dvopredmetni študij filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegovo delovanje je razpeto med vizualno umetnostjo in gledališčem, dela tudi kot scenograf in avtor videa. Sodeloval je na skupinskih razstavah: Kaj je učenje? (Media Nox v Mariboru), Pravočasno (Galerija Škuc v Ljubljani), Transform (Galerija Constantin Brancusi v Bukarešti). Od leta 2017 je član uredništva revije Šum.
KATALOG
Dvojezični katalog Nekaj minut kasneje. obsega vizualno dokumentacijo postavitve razstave v galeriji in izseke videov, transkripicij in scenarijev, ki predstavljajo material Kumarjevih del Prva kava (2014) in njenega nadaljevanja oz. ponovitve Radijska igra: Prva kava (2015). Na 144 straneh poleg vizualne dokumentacije obsega tudi teoretski sklop – besedila Jožeta Baršija, Roka Benčina, Voranca Kumarja in Tadeja Trohe. Katalog sta uredili Urška Aplinc in Maja Burja.
Več o katalogu razstave Nekaj minut kasneje.
Razstava Nekaj minut kasneje. v prispevku Sodobna umetnost Aljoše Abrahamsberga (Zavod RX-TX, 2018).
SPREMLJEVALNI DOGODKI
Javna vodstva s kuratorji in umetnikom: torek, 22. maj, torek, 29. maj, četrtek, 7. junij.
Likovni delavnici: nedelja, 27. maj, nedelja, 3. junij.
Predstavitev kataloga: četrtek, 7. junij.
MEDIJSKI ODZIVI
Blaž Miklavčič, NEKAJ MINUT KASNEJE., Fine umetnosti, Radio Študent, 25. maj 2018.
Staš Vrenko, Nekaj minut kasneje, Vetrolov, Radio Študent, 28. maj 208.
Maja Šučur, Razstava Nekaj minut kasneje. v Galeriji Škuc: Kurator, kave mi dajte, Dnevnik, 23. maj 2018.
Gal Košnik, Kava, kava in še več kave, Kulturne novice, Radio Študent, 15. maj 2018.
Damjana Kolar, Kuhanje kave kot časovna enota, Kultura, Mladina, 15. maj 2018.
Aljoša Abrahamsberg, NEKAJ MINUT KASNEJE, Sodobna umetnost, Zavod RX-TX, 2018
KOLOFON
Lektura in prevod spremnega besedila: Miha Šuštar
Lektura besedil v katalogu: Tjaša Plut
Prevajalca besedil v katalogu: Žan Korošec, Matic Šavli
Pregled prevoda: Ana Čavić
Fotografije postavitve: Klemen Ilovar
Fotografije odprtja: Timon Hozo
Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana / Svet umetnosti
Koprodukcija: Galerija Škuc
Končno razstavo 16. leta Sveta umetnosti podpirata Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Sponzorji razstave: Riko, d. o. o., Zavarovalnica Sava, d. d., New Moment d. o. o., Elektro Ljubljana d. d. in Vina PANON
Donatorji in donatorke: Petja Grafenauer, Rebeka Vidrih, Zavod Menuet
Zahvale: MG+MSUM, Mestna galerija Ljubljana, Modri kot
Vsem iskreno hvala!