re- Razstava ob dvajseti obletnici šole Svet umetnosti
9.–26. 5. 2017, Galerija Škuc, Ljubljana
Blaž Miklavčič, Orientacijska shema, 2016–2017
Umetniško-raziskovalno delo Orientacijska shema nastaja v obliki pogovorov z akterji ljubljanske umetnostne scene in se loteva raziskovanja partikularnih razmerij, ki določajo institucionalni okvir lokalne sodobne umetnostne produkcije. Razgovori, ki so bili osredotočeni predvsem na problematike slovenske umetnostne scene, kot so kulturna politika, problemi v javnem financiranju, manko privatnega trga, kriza kritike in majhnost ter osebnost umetnostne scene, so predstavljeni v obliki diagrama, ki se razprostira na petintridesetih listih. Mrežo sestavljajo avtorizirane izjave, kraj in čas srečanj, povezave pa so vzpostavljene glede na to, kar je umetnik izvedel tekom samih pogovorov. Shema tako ne stremi k nemogoči nalogi reprezentacije sočasnega stanja slovenske umetnostne scene, temveč ustvarja ravnino, ki kartira lastno begajočo izkušnjo spoznavanja lokalnega umetnostnega konteksta z robne pozicije študenta umetnosti, ki jo karakterizira tudi negotova pripadnost lokalnemu umetnostnemu sistemu. Poskus orientacije in spoznavanja sistema – razbiranja akterjev, prizorišč, odnosov moči, razmerij in razmer, ki so v postopku prepoznani kot pomembni –, se izkaže za postopek, ki strukturno preoblikuje lastno mesto znotraj umetnostne mreže, ki pa navsezadnje uokvirja tudi samo izgradnjo lastnega teritorija umetniške aktivnosti mladega umetnika.
Maja Burja
OPISI DELA ORIENTACIJSKA SHEMA UDELEŽENK 16. LETA SVETA UMETNOSTI
Rene Rusjan, Sedanje stanje, 1997/2017
Sedanje stanje je celovita vnovična postavitev umetničinega dela s prve razstave Sveta umetnosti leta 1997 (This Art Is Recycled, Galerija Škuc) v isti galerijski prostor. Večdelno instalacijo sestavljajo video dokumentacija njene kiparske razstave v Mali galeriji leta 1991, odprtje in katalog razstave Včeraj, na primer* v isti galeriji leta 1997 ter knjiga s fotografijami umetničinih kiparskih del.** V ponovitvi je prisotna tudi razlika, saj je umetnica video projekcijo tokrat sopostavila s komentarjem − na tabličnem bralniku je isti video posnet z orodji za prepoznavanje obrazov, kar je odgovor na umestitev v nov kontekst, nov čas in novo dojemanje lastnega dela izpred dvajsetih let.
* Z razstavo Včeraj, na primer, ki je bila na ogled leta 1997 v Mali galeriji, se je umetnica vrnila v galerijski prostor, ki ga je pred leti že naselila s svojo kiparsko razstavo. Zanimal jo je odnos, ki se vzpostavlja med umetniškimi deli in prostorom, ki ga začasno naseljujejo, zato je med preteklimi razstavami v Mali galeriji izbrala tiste, ki so se po njenem mnenju najopazneje odzivale na ta prostor in ga tako tudi najbolj zaznamovale. Prilastila si je postavitvi Michelangela Pistoletta in Urija Tzaiga ter v formalno ponovitev vnesla novo vsebino. Projekcijo Tzaigovega dela so nasledili posnetki odprtij različnih razstav v Mali galeriji, fotografije istih razstav pa so nadomestile Pistolettovih 44 keramičnih ploščic.
** V knjigi fotografij, ki jo lahko beremo kot reprodukcijo umetničinega principa reciklaže, so fotografije njene zadnje kiparske razstave Cycle Recycle (Galerija Škuc, 1992). Kipi so bili prisotni le še v knjigah fotografij, razstavljenih v treh sobah, kosi, ki so nekoč tvorili kiparske postavitve, pa so bili v glavnem prostoru odloženi kot ‘mirujoči material’, postavljeni kot na odru, za vrvjo, ki je omejevala prehod in obhod, da jih je bilo moč gledati le od daleč. Fotografijam omenjene razstave se kot poseg pridružuje fotografija postavitve na razstavi This Art Is Recycled. Formo razstavljenih map z razstave Cycle Recycle ponovi tudi sopostavljen katalog Včeraj, na primer, ki ga je, posnemajoč umetničin princip reciklaže, iz nabora starega gradiva uredil Igor Zabel.
Video: iz dokumentacije Informativnega centra Moderne galerije, 1991−1997, snemalec Siniša Lopojda