Interna ekipa
Saša (Glavan) Nabergoj (1971)
Končala študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomočnica direktorice SCCA−Ljubljana, Zavoda za sodobno umetnost. Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kritiških praksah.
Kurirala je številne razstave, mdr. S črto čez črko (5. 9.–13. 10. 2013, Galerija Vžigalica, Slovenija); z Barbaro Borčić, Dušanom Dovčem, Ido Hiršenfelder, Studio 6 predstavlja: Liminale (Projektna soba SCCA, Ljubljana, v okviru 7. trienala sodobne umetnosti v Sloveniji, 20. 6.–22. 7. 2013); s Simono Žvanut, To so čačke (Mestna galerija Nova Gorica, Slovenija, 15. 3.–5. 4. 2013), Čačke (Galerija Simulaker, Novo mesto, 26. 10.–21. 11. 2012), Studio 6 predstavlja: CAC Bukovje (SLO) in Studio Golo Brdo (CRO) (Galerija Vžigalica, Ljubljana, november 2011), Tomislav Brajnović: Ekspedicija_ego (Galerija Alkatraz, Ljubljana, november 2010); obe s Sonjo Zavrtanik, V 4.380 dneh okoli sveta umetnosti. Svet umetnosti 1997–2009 (Galerija Alkatraz, november 2009), Ola Pehrson. Retrospektiva. Ljubljana. Beograd. Stockholm (Galerija Škuc, Ljubljana, 19. 12. 2007–20. 1. 2008; Salon muzeja sodobne umetnosti Beograd, Srbija, februar in marec 2008 in Färgfabriken, Švedska, oktober 2009); z Joo Ljungberg. Pripravila je številna predavanja, med drugim Legende in zgodbe paralelne realnosti na simpoziju Arhiv kot strategija: Pogovori o samozgodovinjenju na primeru East Art Map v organizaciji Calvert 22 in University College of London (maj 2012), Kuratorska intervencija na konferenci Uporabno razstavljanje, ECM, magistrski študij kuratorstva v okviru Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju (maj 2012) in Hvalnica lenobi na TEDx v Mariboru (januar 2011).
Uredila je več strokovnih publikacij, mdr. Open Systems, Quaterly for Contemporary Art and Theory (avgust 2013), antologijo V precepu kuratorskih praks (2012); z Barbaro Borčić.
Od novembra 2011 skupaj z ekipo Galerije Alkatraz in Simono Žvanut dela raziskavo vizualne produkcije AKC Metelkova mesto, pripravili so razstavno-raziskovalna projekta: Končna postaja (v okviru te je kurirala dokumentarno razstavo Metelkova oživljena!, Galerija Alkatraz, 10.–22. 9. 2013); skupaj z Ano Grobler, Sebastianom Krawczykom, Jadranko Plut, Simono Žvanut) in Vmesna postaja (v okviru te je kurirala M’Art, Galerija Alkatraz, 6.–25. 9. 2012); z Jadranko Plut.
Od februarja 2013 je gostujoča predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino (Filozofska fakulteta, Ljubljana) pri predmetu Vaje iz moderne umetnosti I (izvajalka asist. dr. Rebeka Vidrih).
Na SCCA–Ljubljana od leta 1998 vodi Svet umetnosti, študij za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavni program Studio 6. Trenutno mdr. pripravlja tretji Port Izmir (Turčija), trienale sodobne umetnosti (november 2013–junij 2014).
Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela
Simona Žvanut (1985)
Diplomirala na dvopredmetnem študiju primerjalne književnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani (2011). Na Zavodu za sodobno umetnost SCCA–Ljubljana je koordinatorica Sveta umetnosti in razstavnega programa Studia 6. Sodeluje pri pripravi projektov in razstav, avtorica besedil s področja sodobne umetnosti.
Kurirala: Studio 6 predstavlja: Liminale (v okviru 7. trienala sodobne umetnosti v Sloveniji, 20. 6.–22. 7. 2013); s Sašo Nabergoj. Od novembra 2011 skupaj z ekipo Galerije Alkatraz in Sašo Nabergoj dela raziskavo vizualne produkcije AKC Metelkova mesto, pripravili so razstavno-raziskovalna projekta: Končna postaja (v okviru te je kurirala dokumentarno razstavo Metelkova oživljena!, Galerija Alkatraz, 10.–22. 9. 2013); skupaj z Ano Grobler, Sebastianom Krawczykom, Jadranko Plut, Sašo Nabergoj) in Vmesna postaja (različne lokacije v AKC Metelkova mesto, 6.–25. 9. 2012). Med 2009–2010 je kot prostovoljka pomagala pri urejanju depoja Narodnega muzeja (Lj.) in digitalizaciji njegove zbirke. Od leta 2007 dela v galerijski trgovini Narodne galerije (Lj.).
Svetovalka šole:
Barbara Borčić (1954)
Umetnostna zgodovinarka in anglistka; študirala medijske študije in antropologijo na ISH – Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA−Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA−Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na domačem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA. Vodi program Brez žebljev in podstavkov in video arhiv Postaja DIVA. Umetniški vodja ljubljanske Galerije Škuc (1982–1985), sodelavka založbe Studia humanitatis (1986–1993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991–1992); od leta 1993 zaposlena na Zavodu za odprto družbo – Slovenija (Open Society Institute – Slovenia) kot asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti − Ljubljana (SCCA−Ljubljana) in kot njegova direktorica (1997–1999).
Svetovalec za finance in odnose z javnostjo:
Dušan Dovč (1973)
Študiral je primerjalno književnost in slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij−december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA−Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi član projektne skupine fizičnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA in koordinira program Brez žebljev in podstavkov. Aktiven je tudi v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj–december 2011, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).
Ekipa 1. letnik
Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Na Akademiji Novi predava zgodovino in teorijo umetnosti, poučuje tudi na Šoli za umetnost in oblikovanje ter na seminarju kuratorskih študij na Filozofski fakulteti (vse v Beogradu). Z beograjskim Muzejem za sodobno umetnost sodeluje pri kuratorskih, izobraževalnih in založniških projektih. Njegovo področje akademskega in kuratorskega raziskovanja so vizualna umetnost, film, popularna kultura socialistične Jugoslavije in sodobna vizualna umetnost na Balkanu.
Z Branislavo Andjelković ga veže dolgoletno sodelovanje; z njo in Branimirjem Stojanovićem je mdr. ustanovil in koordiniral ”Šolo za zgodovino in teorijo umetnosti”, neodvisen interdisciplinaren izobraževalni projekt v Beogradu (1999–2003).
Objavlja tekste o sodobni umetnosti, teoriji umetnosti, filmu in vizualni kulturi v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Bil je urednik številnih publikacij in razstavnih katalogov, mdr.: O normalnosti: umetnost u Srbiji 1989–2001 (MSUB, 2005), Međunarodna izložba moderne umetnosti (MSUB, 2003), Pop Vision (Aurora, Vršac 1996), itn.
Njegovi kuratorski projekti vključujejo: Murder1 (CKZD, Beograd 1997), Overground (site-specific project, Belef Festival, Beograd 1998), Konverzacija (MOCAB 2001), Situated Self: Confused, Compassionate, Conflictual (Helsinki City Museum; MOCAB 2005), Breaking Step – Displacement, Compassion and Humour in recent art from Britain (MOCAB 2007), FAQ Serbia (ACF, New York 2010), No Network (Bienale ”Time Machine”, D0 ARK Underground, Konjic, Bosna 2011). Bil je kurator jugoslovanskega/srbskega pavilijona na beneškem bienalu 2003 in 2009. Prav tako sodeluje s številnimi evropskimi in regionalnimi umetniškimi iniciativami, v zadnjem času npr. kot predsednik upravnega odbora (2006–2010) SPAPORT bienala v Banja Luki (Bosna).
Magistriral je iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu (VB) in doktoriral na interdisciplinarnih kulturnih študijah na beograjski Filozofski fakulteti s tezo: “Utopični konzumerizem – pojav in nesmisli potrošniške kulture v socialistični Jugoslaviji”.
Petja Grafenauer (1976)
Dr. Petja Grafenauer (1976) je kuratorica, piska in predavateljica o sodobni umetnosti, ki je v letih 2013/2014 zaposlena kot kustosinja v MGML v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in analizo konstrukcije diskurza sodobne umetnosti. Med leti 2005–2006 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, med 2007 in 2009 je bila kuratorica Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Od 2005 predava zgodovino sodobne umetnosti na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Redno sodeluje z SCCA–Ljubljana in je sourednica revije Likovne besede. Kritiška, strokovna in izvirna znanstven besedila od leta 2001 objavlja na Radiu Študent, v nacionalnih časopisih Dnevnik in Delo, v tedniku Mladina in revijah Borec, ISH Monitor, Maska, Likovne besede, Ekran, Revija Fotografija, Zarez, Život umjetnosti, Manifesta Journal in Art on Paper. Leta 2008 je izšla njena monografija Aleksij Kobal, leta 2010 pa je uredila knjigo Avtentični interes (izbrani zapisi Zdenke Badovinac). Kurirala je skupinske razstavne projekte Grafični bienale, z vami vse od 1955 (30. grafični bienale, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 2013), 16. Slovenska kiparska razstava (Mestna hiša, Ljubljana, 2012), Nove tendence (UGM, Maribor 2010), Hočemo biti svobodni kot so bili očetje (MGLC Ljubljana, 2010, z Božidarjem Zrinskim), Mednarodni grafični bienale: Matrica: nestabilna realnost: 6 opic, 300 kuvert in 1 ljubezen: “Nepopolno kot vedno” (MGLC, Ljubljana 2009), Stereo razstava / Stereo izložba (Mestna galerija, Nova Gorica, 2009), Navzdol po zajčji luknji (Ganes Pratt, Ljubljana, 2007) in druge. Kurirala je samostojne razstave Connyja Bloma, Viktorja Bernika, Jasmine Cibic, Ksenije Čerče, Ivana Fijolića, Ibre Hasanovića, Ištvana Išta Huzjana, Jaše, Dejana Kaludjerovića, Žige Kariža, Aleksija Kobala, Gorazda Krnca, Adrijana Praznika, Arjana Pregla, Marka Požlepa, Zvonke Simčič, Nine Slejko in drugih umetnikov.
Tevž Logar (1979)
Je kustos in umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Kuriral je številne skupinske in samostojne razstave v različnih galerijah in umetniških institucijah po Sloveniji in tujini. Redno objavlja tekste o sodobni vizualni umetnosti. Nedavni projekti vključujejo razstavo in katalog Become, nizozemskega umetnika Ulaya v Galeriji Škuc (2009); mednarodno skupinsko razstavo Prekinjene delitve (2010) v Galeriji Škuc in so-kuratorstvo pri razstavi Accretions v Muzeju sodobne umetnosti v Lodzu na Poljskem (2011). V letu 2009 je bil pomočnik komisarja slovenskega paviljona na 53. beneškem bienalu. Med letoma 2004 in 2007 je delal kot asistent kuratorskega programa Svet umetnosti na SCCA-Ljubljana. Trenutno predava zgodovino umetnosti 20. stoletja na A.V.A. – Akademiji za vizualne umetnosti – Ljubljana. Živi in dela v Ljubljani.
Andrej Pezelj (1978)
Rojen na Reki na Hrvaškem. Po končani gimnazijo Eugena Kumičiča v Opatiji se je vpisal na Naravoslovno-tehnično fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih šolanja je leta 1998 začel študirati na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. V času študija je v sklopu programa Erasmus obiskoval National college of Art and Design v Dublinu. Leta 2004 se je preselil v Pariz, kjer je diplomiral na Fakulteti Paris VIII. Nekaj časa je delal kot tehnični sodelavec za pariško galerijo Laurent Godin. Leta 2009 se je vrnil v Ljubljano, kjer je vpisal doktorski študij na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture, pri mentorju Rastku Močniku. Trenutno dela na Zavodu za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in piše za kulturno redakcijo Radia Študent.
Miško Šuvaković (1954)
Rojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega študija. Bil je član umetniške skupine Grupa 143 (1975–1980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istraživanje prostora – ZzIP [Space research community – ZzIP] (1982–89). Član uredništva časopisov Transkatalog (Novi Sad, 1995–1998) in Teorija koja Hoda [Walking theory] (Beograd, od 2001). Častni član Slovenskega društva za estetiko. Avtor knjig Scene jezika [Scenes of language] (Beograd, 1989), Pas Tout (Buffalo, 1994), Prolegomena za analitičku estetiku [Prolegomena for analytical aesthetics] (Novi Sad, 1995), Postmoderna [Postmodernism] (Beograd, 1995), Asimetrični drugi [The asymmetrical other] (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva [Aesthetics of abstract painting] (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 [Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950] (Beograd and Novi Sad, 1999), Paragrami tela/figure [Paragrams of body/figure] (Beograd, 2001), Anatomija angelova [Anatomy of angels] (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija [Figure, asceticism and perversion] (Koper, 2001), Martek – Fatalne figure umjetnika: Eseji o umjetnosti i kulturi XX stoljeća u Jugoistočnoj, Istočnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka [Martek – Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek] (Zagreb, 2002), Impossible Histories – Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918–1991 (Cambridge Mass, 2003), Politike slikarstva [The politics of painting] (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti [Glossary of contemporary art] (Zagreb and Ghent, 2005), Konceptualna umetnost [Conceptual art] (Novi Sad, 2007), Epistemology of Art (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral več kot 20 razstav. Bil je umetniški direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009–2010).
Rebeka Vidrih (1976)
Docentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V šolskem letu 1997/98 vpisala dodiplomski samostojni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih življenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete). V šolskem letu 2004/05 vpisala na podiplomski študij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft). Predava Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.-18. stoletje) in II (19.-20. stoletje) ter Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine.
Raziskovalno področje: zgodovina pojma umetnosti in umetnostnega zgodovinopisja, s posebnim poudarkom na vlogi, ki sta jo umetnost in teorija umetnosti igrala v družbeno-politični dejanskosti od renesanse (ko se je pojem umetnosti začel vzpostavljati) do danes (ko je deležen mnogih premislekov in pretresov).
Bibliografija: »Različenje kanona Griselde Pollock«, Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo, letnik VIII, št. 1–2, 2002, str. 87–97; »Gombrichov boj«, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik XL (n.v.), 2004, str. 326–346; »Umetnost renesančne kapitalistične države«, Ars & Humanitas, letnik I, 2007, str. 153–184; »Retoričnost, političnost umetnosti«, Časopis za kriiko znanosti, letn. 36, št. 233, 2008, str. 75-81; »Death as the murder and the void and how to remember it: Libeskind’s Museum and Eisenman’s Memorial in Berlin«, Ikon, št. 4, 2011, str. 279-290.
Miran Mohar
Slikar, oblikovalec in scenograf. Živi in dela v Ljubljani. Je član skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledališča Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo.
Nevenka Šivavec (1963)
Kuratorka in urednica. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 2011, ko je postala direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, je bila kustosinja Centra sodobnih umetnosti v Celju, v okviru katerega je organizirala in kurirala številne razstave in razstavne projekte ter zasnovala mednarodni rezidenčni program Air Celeia. Več let je bila sourednica revije Likovne besede. Leta 2009 je zaključila izobraževalni program European Diploma in Cultural Project Managment (Fondation Hicter Bruselj) in se trenutno ukvarja tudi s področjem kulturnega menedžmenta.
Jana Intihar Ferjan
1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem.
Dogajanje se najpogosteje prezentira skozi sistematično vodenje evidenc razstav in ovrednotenih odzivov nanje ter sisteamtično pridobivanje bio-bibliografskih podatkov o umetnikih in njihovem delu. V ta namen so že leta 1989/90 oz. 1993 v Moderni galeriji razvili lastna računalniška programa Razstava in Umetnik, povezana v sistem Raz_Ume. Od leta 2009 je majhen del podatkov iz lokalnih baz dostopen tudi preko spletne strani Moderne galerije, www.mg-lj.si ali direktno razume.mg-lj.si. Oddelek sodeluje z evropskim partnerstvom arhivov sodobne umetnosti v platformi www.european-art.net.
Večino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov večjih razstav in zbirk Moderne galerije in gesla v Allgemeines Künstlerlexikon. Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker.
Sodelovala pri evropskih projektih: Vektor – European Contemporary Art Archives (2001-2003, nosilec Basis Wien), ki se nadaljuje v platformi European.art.net (EAN), in Gravity – Art_Religion_ Science (2002-2004, nosilec Kulturzentrum bei den Minoriten Graz).
Od leta 2003 članica uredniškega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta pri SAZU), od 2009 še Umetnostnozgodovinskega biltena (izhaja on-line).
Za svoje delo je leta 2007 prejela priznanje Izidorja Cankarja.