Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Na Akademiji Novi predava zgodovino in teorijo umetnosti, poučuje tudi na Šoli za umetnost in oblikovanje ter na seminarju kuratorskih študij na Filozofski fakulteti (vse v Beogradu). Z beograjskim Muzejem za sodobno umetnost sodeluje pri kuratorskih, izobraževalnih in založniških projektih. Njegovo področje akademskega in kuratorskega raziskovanja so vizualna umetnost, film, popularna kultura socialistične Jugoslavije in sodobna vizualna umetnost na Balkanu.
Z Branislavo Andjelković ga veže dolgoletno sodelovanje; z njo in Branimirjem Stojanovićem je mdr. ustanovil in koordiniral ”Šolo za zgodovino in teorijo umetnosti”, neodvisen interdisciplinaren izobraževalni projekt v Beogradu (1999–2003).
Objavlja tekste o sodobni umetnosti, teoriji umetnosti, filmu in vizualni kulturi v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Bil je urednik številnih publikacij in razstavnih katalogov, mdr.: O normalnosti: umetnost u Srbiji 1989–2001 (MSUB, 2005), Međunarodna izložba moderne umetnosti (MSUB, 2003), Pop Vision (Aurora, Vršac 1996), itn.
Njegovi kuratorski projekti vključujejo: Murder1 (CKZD, Beograd 1997), Overground (site-specific project, Belef Festival, Beograd 1998), Konverzacija (MOCAB 2001), Situated Self: Confused, Compassionate, Conflictual (Helsinki City Museum; MOCAB 2005), Breaking Step – Displacement, Compassion and Humour in recent art from Britain (MOCAB 2007), FAQ Serbia (ACF, New York 2010), No Network (Bienale”Time Machine”, D0 ARK Underground, Konjic, Bosna 2011). Bil je kurator jugoslovanskega/srbskega pavilijona na beneškem bienalu 2003 in 2009. Prav tako sodeluje s številnimi evropskimi in regionalnimi umetniškimi iniciativami, v zadnjem času npr. kot predsednik upravnega odbora (2006–2010) SPAPORT bienala v Banja Luki (Bosna).
Magistriral je iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu (VB) in doktoriral na interdisciplinarnih kulturnih študijah na beograjski Filozofski fakulteti s tezo: “Utopični konzumerizem – pojav in nesmisli potrošniške kulture v socialistični Jugoslaviji”.
Petja Grafenauer (1976)
Neodvisna kustosinja, piska in predavateljica o sodobni umetnosti. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom v povezavi z ostalimi mediji in konstrukcijo diskurza v sodobni umetnosti. Med leti 2005−2006 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, med 2007 in 2009 je bila kustosinja Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Od 2005 predava zgodovino sodobne umetnosti na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Redno sodeluje z SCCA−Ljubljana in je sourednica revije Likovne besede. Kritiška, strokovna in izvirna znanstven besedila od leta 2001 objavlja na Radiu Študent, v nacionalnih časopisih Dnevnik in Delo, v tedniku Mladina in revijah Borec, ISH Monitor, Maska, Likovne besede, Ekran, Revija Fotografija, Zarez, Život umjetnosti, Manifesta Journal in Art on Paper. Leta 2008 je izšla njena monografija Aleksij Kobal, leta 2010 pa je uredila knjigo Avtentični interes (izbrani zapisi Zdenke Badovinac). Kot kustosinja je mdr. sodelovala pri projektih Nove tendence (UGM, Maribor 2010); Hočemo biti svobodni kot so bili očetje (MGLC, Ljubljana 2010), Mednarodni grafični bienale: Matrica: nestabilna realnost: 6 opic, 300 kuvert in 1 ljubezen: “Nepopolno kot vedno” (MGLC, Ljubljana 2009). Leta 2012 je kurirala samostojno razstavo Dejana Kaludjerovića v Mestni galeriji v Novi Gorici.
Miško Šuvaković (1954)
Rojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega študija. Bil je član umetniške skupine Grupa 143 (1975–1980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istraživanje prostora – ZzIP [Space research community – ZzIP] (1982–89). Član uredništva časopisov Transkatalog (Novi Sad, 1995–1998) in Teorija koja Hoda [Walking theory] (Beograd, od 2001). Častni član Slovenskega društva za estetiko. Avtor knjig Scene jezika [Scenes of language] (Beograd, 1989), Pas Tout (Buffalo, 1994), Prolegomena za analitičku estetiku [Prolegomena for analytical aesthetics] (Novi Sad, 1995), Postmoderna [Postmodernism] (Beograd, 1995), Asimetrični drugi [The asymmetrical other] (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva [Aesthetics of abstract painting] (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 [Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950] (Beograd and Novi Sad, 1999), Paragrami tela/figure [Paragrams of body/figure] (Beograd, 2001), Anatomija angelova [Anatomy of angels] (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija [Figure, asceticism and perversion] (Koper, 2001), Martek – Fatalne figure umjetnika: Eseji o umjetnosti i kulturi XX stoljeća u Jugoistočnoj, Istočnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka [Martek – Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek] (Zagreb, 2002), Impossible Histories – Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918–1991 (Cambridge Mass, 2003), Politike slikarstva [The politics of painting] (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti [Glossary of contemporary art] (Zagreb and Ghent, 2005), Konceptualna umetnost [Conceptual art] (Novi Sad, 2007), Epistemology of Art (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral več kot 20 razstav. Bil je umetniški direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009–2010).