Vodja šole:
Saša (Glavan) Nabergoj (1971)
Končala študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomočnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost–Ljubljana. Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Članica uredniškega odbora Maske, časopisa za scenske umetnosti. Deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti.
Sodelavka v pedagoškem oddelku Moderne Galerije v Ljubljani (1995 – 1997). Sodelavka pri razstavnih in raziskovalnih projektih v Narodni Galeriji v Ljubljani (1996 – 1997). Asistentka umetniškega vodje Galerije Škuc, Ljubljana (1997). Sodelavka Sorosovega centra za sodobno umetnost – Ljubljana (1997 – 1999). Od leta 2000 zaposlena na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana. Od 1997 objavlja tekste o sodobni umetnosti in kulturi v različnih slovenskih in mednarodnih publikacijah (katalogi Galerije Škuc, publikacije AC Metelkova Mesto, umetnostne revije FlashArt/Italija, ZDA, Umelec/Češka, Zarez/Hrvatska, M’ars/Slovenija, dnevni časopisi Večer, Delo,…). V letih 1999 in 2000 raziskovalka v raziskovalnem projektu Prostorska problematike alternativne kulture (vodje projekta: Nevenka Koprivšek, Bratko Bibič) in raziskovalnem projektu Manifesta na domačem pragu Zavoda SCCA-Ljubljana (1999-2000). 2002 – 2004 podpredsednica mednarodne mreže ICAN (International Contemporary Arts Network). Od leta 2003 do 2006 urednica za slovensko področje Praesens, srednjeevropske revije za sodobno umetnost, Budimpešta, Madžarska.
Sonja Zavrtanik
Diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 2003/05 je sodelovala kot kustosinja Mestne Galerije v Novi Gorici, v letih 2005/07 je z delom kustosinje nadaljevala v Centru in galeriji P74 v Ljubljani. Od leta 2009 je koordinatorica programa Sveta umetnosti na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana.
Svetovalka šole:
Barbara Borčić (1954)
Umetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA–Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).
Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na domačem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi in sourednica knjižne zbirke Žepna in publikacij PlatformaSCCA.
Umetniški vodja ljubljanske Galerije Škuc (1982–1985), sodelavka založbe Studia humanitatis (1986–1993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991–1992); od leta 1993 zaposlena na Zavodu za odprto družbo – Slovenija (Open Society Institute – Slovenia) kot asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti-Ljubljana (SCCA-Ljubljana) in kot njegova direktorica (1997–1999).
Svetovalec za finance in odnose z javnostmi:
Dušan Dovč (1973)
Obiskoval Gimnazijo Poljane in nadaljeval študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 dela v kulturi. Od leta 2004 zaposlen kot vodja produkcije, vodja fundraisinga in odnosov z javnostmi na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana.
Nevenka Šivavec (1963)
je kuratorka in urednica. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je kot kuratorka Centra sodobnih umetnosti v Celju, v okviru katerega je organizirala in kurirala številne razstave in razstavne projekte ter zasnovala mednarodni rezidenčni program Air Celeia. Več let je bila sourednica revije Likovne besede. Leta 2009 je zaključila izobraževalni program European Diploma in Cultural Project Managment (Fondation Hicter Bruselj) in se trenutno ukvarja tudi s področjem kulturnega menedžmenta.
Jože Barši (1955)
Jože Barši je vizualni umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del, kot sta Javno stranišče (1999) in Hiša (2000; po razstavi je postala dom za brezdomca), do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja, javnih predavanj, zvočnih in konceptualnih del (Pogovarjanja, Prazno predavanje…). Bil je predstavnik Slovenije na Beneškem bienalu leta 1997, leta 1995 je bil s strani kuratorja René Blocka povabljen na 4. mednarodni Istanbulski bienale.
Voditelji delavnic:
Zemira Alajbegović Pečovnik
Diplomirala je sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna članica večmedijske skupine FV 112/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila članica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru tandema ZANK (skupaj z Nevenom Kordo).
Je avtorica številnih dokumentarcev, glasbenih spotov, plesnih videov, televizijskih oddaj o umetnosti in kulturi in video filmov. Njena zadnja dela so dokumentarna filma Med štirimi stenami in Rezine časa, ki sta bila predvajana na številnih mednarodnih festivalih in glasbeni spot Vortex; zdaj pripravlja dokumentarni film Nevidni teritorij o Marku Peljhanu in kratki film Hitro/počasi.
Sodelovala je pri projektu Videodokument in pripravi programov video umetnosti v slovenskem prostoru. Deluje kot samostojna ustvarjalka režiserka in novinarka. na področju kulture.
Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobraževanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Piše eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomić, Zdravka Joksimović, pRT.
Z Branislavo Andjelković je bil kustos številnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev Škole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
Od leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu, …
Neven Korda
Ima neodvisno Čisto video prakso. Z videom se je srečal v začetku osemdesetih, kot član gledališke skupine FV 112/15, takoj ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna neprofesionalna video oprema.
Je soustanovitelj in kreativni vodja FVVidea, neodvisne video produkcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih video projektov. Do konca osemdesetih je bil član skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih ter režiser video spotov.
Svojo zgodbo na področju umetniške video produkcije je nadaljeval v devedesetih skupaj z Zemiro Alajbegović.(www.internet-portfolio.org/zanka)
V tem obdobju je delal tudi kot video montažer, avtor TV podob, režiser in realizator.
Novembra 2001 je izvedel sestavljeni multimedijski dogodek ZBOGOM VIDEO
Je avtor z dolgo in raznoliko video izkušnjo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča predvsem formam, ki rabijo živo interakcijo videa in računalniško posredovanje.
Petja Grafenauer
Neodvisna kuratorka, likovna kritičarka in teoretičarka. Dokončuje doktorat o množičnih medijih v slovenskem slikarstvu na ISH. Do 2006 je bila urednica RKHV na Radiu Študent. Do 2009 je bila kuratorka v Galeriji Ganes Pratt. V letu 2008/2009 je bila kuratorka Galerije Tobačnega muzeja in sokuratorka 24. mednarodnega grafičnega bienala. Od 2009 je sourednica Likovnih besed. Sodeluje s fakulteto Famul Stuart, kjer vodi modul Kritične teorije sodobne umetnosti in SCCA-Ljubljana. Leta 2008 je izšla njena monografska publikacija »Aleksij Kobal«. Je urednica knjige izbranih besedil Zdenke Badovinac, ki bo izšla leta 2010.
Suzana Milevska (1961)
Teoretičarka vizualne kulture in kustosinja, trenutno zaposlena kot direktorica in predavateljica vizualne kulture v Centru za vizualne in kulturne raziskave Inštituta »Euro-Balkan« v Skopju. Doktorirala je na Oddelku za vizualno kulturo na Goldsmiths College v Londonu. Leta 2004 je bila višja Fulbrightova raziskovalka v Kongresni knjižnici, prejela pa je tudi kuratorsko-raziskovalno štipendijo P. Gettyja (2001) in štipendijo ArtsLink (1999). Od leta 1992 je v Skopju, Istanbulu, Stockholmu, Berlinu, Bonnu, Stuttgartu, Leipzigu idr. postavila več kot 70 projektov. Bila je ena izmed kustosinj Bienala Cosmopolis Balkan v Solunu (2004) in Mednarodnega bienala sodobne umetnosti 2005 v Narodni galeriji v Pragi. Med drugim je objavila »From a Bat’s Point of View«, v Eduardo Kac, ur. Peter Tomaž Dobrila in Aleksandra Kostić (Maribor, 2000), 47–58; Capital and Gender , ur. Suzana Milevska (Skopje, 2001); »The Readymade and the Question of Fabrication of Objects and Subjects«, v Primary Documents – A Sourcebook for Eastern and Central European Art since the 1950s (New York, 2002), 182–191; »The portrait of an artist as a young “strategic essentialist”«, v Tanja Ostojić, Strategies of Success / Curators Series 2001–2003 (Beograd, 2004), 33–43; »Curatorial Labyrinths in Macedonia«, v Men in Black – Handbook of Curatorial Practice, ur. Christopher Tannert in Ute Tischchler, Künstlerhaus Bethanien (Berlin, 2004); »Hesitations, or About Political and Cultural Territories«, v Cultural Territories, ur. Barbara Steiner, Julia Schäfer in Ilina Koralova (Köln, 2005), 31–43; »Is Balkan Art History Global«, v Is Art History Global, ur. James Elkins (New York, 2006); »Resistance that Cannot Be Recognised as Such – interview with Gayatri C. Spivak«, v New Feminism: worlds of feminism, queer and networking conditions, Löcker Verlag (Dunaj, v tisku).
Predavatelji:
Metka Dariš
(diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij)
Diplomirala leta 1994 na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer vizualne komunikacije (mentorja Ranko Novak in dr. Stane Bernik).
Skupaj z diplomiranim oblikovalcem vizualnih komunikacij, Tomažem Permetom, že od leta 1992 dela na področju vizualnih komunikacij, predvsem projektih s področja kulture in umetnosti.
Projekti zajemajo številne in raznolike naročnike: od celostne grafične podobe Petrola (1994) do celostne grafične podobe Slovenske kinoteke in skrbi za vizualno podobo vseh njenih tiskovin, knjig, razstav in ostalih projektov (1994-2005), od cgp in infomacijsko-usmerjevalnega sistema Goriške knjižnice (1999) do oblikovanja tiskovin za gledališke sezone Mgl (1998-2001).
Za svoje delo je prejela nagrade in priznanja, med drugim nagrado Zlate palčke na festivalu Zlati boben (s soavtorjem Tomažem Permetom) leta 1995 in Piranesijevo nagrado za celostno podobo Kolesarskih kraških poti (s soavtorji Uršo Komac, Špelo Kuhar in Tomažem Permetom) leta 1999.
Sodelovala je pri številnih razstavah, med drugim v Benetkah na BBCC EXPO – 5 salonu plakatov in na veliki potujoči razstavi Sodobno slovensko grafično oblikovanje 1988-1996, razstavljeni v New Yorku, Ljubljani, Londonu, Dunaju, Sarajevu in Sydneyju. Pri tej razstavi je sodelovala tudi kot ena od kustosov in kot avtorica celostne grafične podobe (s soavtorjem Tomažem Permetom).
Od leta 1995 je Metka Dariš art direktorica Emzina, Zavoda za kreativno produkcijo, v okviru katerega vsako leto pripravljajo fotografske in oblikovalske razstave, delavnice ter seminarje.
Organizirajo tudi vsakoletni natečaj Fotografija leta. Od leta 1997 kot predstavnica Emzina sodeluje v žiriji Fotografije leta in sodeluje pri pripravi vsakoletne razstave nagrajencev in del iz ožjega izbora.
Kot predavateljica je vodila grafične delavnice in seminarje za Emzin, za Open Society Institute – Slovenia pa od leta 1998 vsako leto predava na tečaju za kustose Svet umetnosti.
Leta 2003 je kot kustosinja za Emzin pripravila razstavo Slovenski turistični plakat (1945-1960), ki je začela ciklus razstav iz zgodovine slovenskega grafičnega oblikovanja. Septembra 2007 se je v NLB Galeriji Avla otvorila druga razstava iz cikla – Slovenski reklamni plakat (1945-1970).
Jana Intihar Ferjan
Rojena 1956 v Ljubljani. Tu je leta 1981 diplomirala na oddelkih za umetnostno zgodovino in angleščino na Filozofski fakulteti.
Prvo zaposlitev v splošni knjižnici zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem, ki se najbolje prezentira skozi sistematično vodenje evidenc razstav in odzivov nanje ter bio-bibliografskih podatkov o umetnikih. V ta namen že od leta 1989/90 oz. 1993 uporabljajo v galeriji lastna računalniška programa Razstava in Umetnik. Od leta 2009 je del podatkov iz lokalnih baz dostopen tudi preko spletne strani Moderne galerije www.mg-lj.si .
Sodelovala pri evropskih projektih: Vektor – European Contemporary Art Archives (2001-2003, nosilec Basis Wien), ki se nadaljuje v platformi European.art.net (EAN) in Gravity – Art_Religion_ Science (2002-2004, nosilec Kulturzentrum bei den Minoriten Graz).
Večino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov večjih razstav in zbirk Moderne galerije (mdr. pregled obdobij Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, 1920-1930; Umetnost tridesetih let na Slovenskem; retrospektive Franceta Kralja, Toneta Kralja, Vena Pilona, Zorana Mušiča). V Zborniku za umetnostno zgodovino je od 1981 do 2000 objavljala umetnostnozgodovinske bibliografije. Od leta 1995 je sodelavka Allgemeines Künstlerlexikon (Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker), ki ga izdaja Saur Verlag, Leipzig – München. Za leksikon piše gesla o slovenskih umetnikih 20. stoletja, prispeva tudi imena za Internationale Künstler-Datenbank, ki občasno izide na CD-romih iste založbe.
Od leta 2003 članica uredniškega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta pri SAZU), od 2009 še Umetnostnozgodovinskega biltena (izhaja on-line).
Za svoje delo je leta 2007 prejela priznanje Izidorja Cankarja.
Bojana Leskovar
Rojstni podatki:
Rojena 26.december 1953 v Kranju
Izobrazba:
Gimnazija v Celju
Diploma na pravni fakulteti v Ljubljani
Izobraževanje na internih delavnicah agencije Pristop
Izobraževanje na londonski agenciji GCI za odnose z javnostmi
Delovne izkušnje:
Novinarske:
Od 1970.l do l.1975(v času študija na fakulteti) pogodbena sodelavka dnevnika Dela
Od l. 1978 do 1986 novinarka tednika Mladine
Od l. 1986 do 1989 novinarka tednika Telex
Od l. 1989 do 1994 novinarka in urednica Studio Ljubljana, kasneje Studio City
Od l. 1997 do 2001 urednica revije Viva, vodenje akcije Moj zdravnik(sodelovalo je 24 radijskih postaj in 14 lokalnih časopisov, glasovalo 11 tisoč ljudi) in projekta za spremembo zakonodaje na področju prometa – predlog za zmanjšanje alkohola v krvi voznika(13 tisoč podpisov)
Odnosi z javnostmi:
Projekti:
Promocija filmov Babica gre na jug (prvi slovenski film, ki si ga je ogledalo 67.000 gledalcev), Stereotip, promocija Mednarodnega grafičnega bienala, Uvajanje davka na dodano vrednost v Sloveniji, Evropski mesec kulture, referendum OBMP…
Delovno mesto:
Agencija Pristop (1993-1996), delo z naročniki na področju zavarovalnic, bank, Pošta Slovenije, Telekom Slovenije, Mobitel, Ministrstvo za znanost in šport, Urad za informiranje (urejanje tednika IN), svetovalka ministra za zdravje na Ministrstvu za zdravje(2001-2004) , vodja službe za odnose z javnostmi Gospodarske zbornice Slovenije (od 2004), vodja odnosov z javnostmi družbe Mercator, (od 2006), vodja sektorja za odnose z javnostmi Ministrstva za kulturo(od 2009)
Predavateljstvo in avotrstvo knjig:
Od ustanovitve sem redno predavala na Šoli za odnose z javnostmi, ki jo je organiziralo slovensko društvo za odnose z javnostmi; predavam o odnosih z javnostmi in medijih na GEA College.
Urednica knjige Kompendij za bivše in bodoče politike, soavtorica prvega priročnika in kasete o javnem nastopanju ABC javnega nastopanja
Alenka Pirman (1964)
Umetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991-93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko Republike Slovenije (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994-98). Nato je sodelovala v umetniških kolektivnih platformah Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002-03). Od leta 2004 je ustanovna članica Društva za domače raziskave. Živi in dela v Ljubljani.
http://www2.arnes.si/~apirma1/
Branka Stipančić
Umetnostna zgodovinarka, kustosinja in urednica. Živi in dela v Zagrebu. Diplomirala iz umetnostne zgodovine in literature na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. V letih 1983-1993 je bila kustosinja v Muzeju za sodobno umetnost v Zagrebu, v letih 1993-1996 pa direktorica Sorosovega Centra za sodobno umetnost v Zagrebu.
Kot samostojna kustosinja je kurirala in sokurirala razstave v številnih muzejih in galerijah, kot so: Muzeju za sodobno umetnost, HDLU, Gallery Nova (Zagreb), Moderna galerija, Mestna galerija, Galerija ŠKUC (Ljubljana), The Carnegie Museum of Art (Pittsburgh), Museu de Arte Contemporânea de Serralves (Porto), Neue Galerie (Graz), Fundació Antoni Tàpies (Barcelona), Kunsthalle Fridericianum (Kassel), Galerie im Taxispalais (Innsbruck), Apexart (New York), Museum moderner Kunst, (Vienna).
Objavljala je članke in eseje v časopisih (Zarez, Frakcija, Život umjetnosti, Platforma, M’Ars, Golemoto staklo, Balkon), in katalogih in knjigah (Living Art at the Edge of Europe, East Art Map, 15th Biennale of Sydney, 54th Carnegie International, Ausgeträumt, After the Wall, Aspects / Positions – 50 Years of Art in Central Europe).
Predavanja: AICA Congres, Bratislava (2001), Baltik Times, Taxispalais, Innsbruck (2002), Gorgona group and Mangelos, Fundacio Tapies, Barcelona (2004), Gallery Nova, Zagreb (2004), Symposium Authentic Structures, Prague (2004), Activism in art in Croatia in 1970s, Vrij University, Amsterdam (2008), Josip Vanista, Galerija P74, Ljubljana (2008), etc.
Novejše knjige in katalogi: Mladen Stilinović – Artist’s Books (Platform Garanti, Istanbul and Vanabbe Museum, Eindhoven, 2007), Josip Vaništa – The Time of Gorgona and Postgorgona (Kratis, Zagreb, 2007),Mangelos 1 – 9 ½ (Daf, Zagreb, 2007), On Unknown Works (Gallery Nova, 2006), Artist on Work (Gallery ŠKUC, Ljubljana, 2005), Mangelos nos. 1 to 9 ½ (Museu de Arte Contemporânea de Serralves, Porto, 2003); Connections – Contemporary Artists from Australia (HDLU, Zagreb, 2002). In collaboration with Tihomir Milovac: Mladen Stilinović – The Exploitation of the Dead (2007), Mladern Stilinović – Pain (2003), The Baltic Times (2001) and The Future is Now (1999) – all of them published by the Museum of Contemporary Art, Zagreb.
Miško Šuvaković
Rojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega študija. Bil je član umetniške skupine Grupa 143 (1975 – 1980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istraživanje prostora – ZzIP [Space research community – ZzIP] (1982-89). Član uredništva časopisov Transkatalog (Novi Sad, 1995-1998) in Teorija koja Hoda [Walking theory] (Beograd, od 2001). Častni član Slovenskega društva za estetiko. Avtor knjig Scene jezika [Scenes of language] (Beograd, 1989), Pas Tout (Buffalo, 1994), Prolegomena za analitičku estetiku [Prolegomena for analytical aesthetics] (Novi Sad, 1995), Postmoderna [Postmodernism] (Beograd, 1995), Asimetrični drugi [The asymmetrical other] (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva [Aesthetics of abstract painting] (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 [Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950] (Beograd and Novi Sad, 1999), Paragrami tela / figure [Paragrams of body/figure] (Beograd, 2001), Anatomija angelova [Anatomy of angels] (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija [Figure, asceticism and perversion] (Koper, 2001), Martek – Fatalne figure umjetnika – Eseji o umjetnosti i kulturi XX stoljeća u Jugoistočnoj, Istočnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka [Martek – Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek] (Zagreb, 2002), Impossible Histories – Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (Cambridge Mass, 2003), Politike slikarstva [The politics of painting] (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti [Glossary of contemporary art] (Zagreb and Ghent, 2005), Konceptualna umetnost [Conceptual art] (Novi Sad, 2007), Epistemology of Art (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral več kot 20 razstav. Je umetniški direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009-2010).
Dea Vidović
Glavna urednica in vodja portala Kulturpunkt.hr ter urednica rubrike Projects portala LabforCulture.org. Zadnjih deset let je profesionalno angažirana na hrvaški neodvisni kulturni sceni, kjer je pridobila številne izkušnje iz vodenja (organizacijski menedžment, načrtovanje, financiranje), mreženja in kulturne politike. Sodeluje z mnogimi organizacijami na lokalni, nacionalni, mednarodni in evropski ravni.
Rebeka Vidrih
Asistentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V šolskem letu 1997/98 vpisala dodiplomski samostojni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih življenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete). V šolskem letu 2004/05 vpisala na podiplomski študij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft)
Raziskovalno področje: zgodovina pojma umetnosti in umetnostnega zgodovinopisja, s posebnim poudarkom na vlogi, ki sta jo umetnost in teorija umetnosti igrala v družbeno-politični dejanskosti od renesanse (ko se je pojem umetnosti začel vzpostavljati) do danes (ko je deležen mnogih premislekov in pretresov).
Bibliografija: »Različenje kanona Griselde Pollock«. Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo, letnik VIII, št. 1-2, 2002, str. 87-97, »Gombrichov boj«. Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik XL (n.v.), 2004, str. 326-346, »Umetnost renesančne kapitalistične države«. Ars & Humanitas, letnik I, 2007, str. 153-184