Boris Buden: Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti

Svet umetnosti | Leto 15 | Niz javnih predavanj Kako kritično je stanje kritiškega pisanja?

5. in 6. februar 2015, 18.00
Trubarjeva hiša literature (Stritarjeva 7, Ljubljana)

PREDAVANJE
Četrtek, 5. 2. 2015, 18.00
Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, Ljubljana
Predavanje bo v angleškem jeziku.

Krizo umetnostne kritike lahko razumemo kot del obče krize zgodovine. Podobno kot je stara družbena kritika izgubila svoj historični potencial, umetnostna kritika ni več zainteresirana za diskurzivno povezovanje preteklosti in prihodnosti današnjih umetniških praks. Raje sledi sami umetnosti oz. njenemu diskurzivnemu interesu za zgodovino kot tako. Umetnost in umetnostna kritika sta fascinirani nad tem, kar je nadomestilo nekdanje zgodovinopisje – spomin, različni načini kulturne artikulacije, kot so arhivi, dokumenti, dejanja izkopavanja in odkrivanja ter performativnih rekonstrukcij in ponovnih uprizoritev, pričevanj ipd.

Pred 25 leti je Fracis Fukuyama predvidel svet, v katerem umetnost in filozofijo nadomesti stalna skrb za muzej človeške zgodovine. Se je umetnostna kritika danes, skupaj s številnimi sodobnimi umetniki, vse prelahko identificirala z nalogo kuriranja preteklosti?

POGOVOR
Petek, 6. 2. 2015, 18.00
Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, Ljubljana

Pogovor z avtorjem ob izidu slovenskega prevoda knjige Cona prehoda. O koncu postkomunizma (Založba Krtina, 2014). Pogovor bo vodil Luka Omladič.
Pogovor bo v hrvaškem jeziku.

V knjigi Cona prehoda. O koncu postkomunizma najdemo enega boljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot dvajset let prepričevala v konec zgodovine, nujnost liberalno-demokratskega okvira in kapitalističnega sistema. Knjiga je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so bili del kulturno-ideološkega izgrajevanja nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije, v ospredju kritike in nadgradnje so predvsem filozofi Rorty, Habermas in še nekateri liberalni predstavniki »fundacionalistične« šole.

Boris Buden
Filozof, kulturni teoretik, prevajalec, politični aktivist, urednik, scenarist, trenutno gostujoči profesor na Fakulteti za umetnost in oblikovanje Univerze Bauhaus v Weimarju. Imamo ga za eno redkih angažiranih in kritičnih osebnosti (post)jugoslovanskega prostora z jasno izraženim politično-teoretskim stališčem.
Na Univerzi v Zagrebu je diplomiral iz filozofije, na Univerzi Humboldt v Berlinu pa doktoriral iz kulturne teorije. V začetku 1990-ih je ustanovil in bil tudi urednik revije in založbe Arkzin v Zagrebu. Budnovi eseji in članki pokrivajo teme, povezane s filozofijo, politiko, prevajanjem, lingvistiko, postkomunizmom ter kulturno kritiko. Objavlja v številnih publikacijah, med drugim v zbornikih Concerning War: A Critical Reader in Contemporary Art (2006/2010) ter Art and Contemporary Critical Practice: Reinventing Institutional Critique (2009). Je avtor knjig Barikade (1996/1997), Kaptolski kolodvor (2001), Der Schacht von Babel (2004) in Cona prehoda. O koncu postkomunizma (Založba Krtina, 2014).