Dvajseta generacija 2024/26

V prvem letniku prek kuratorske raziskave in priprave virtualne razstave udeleženke_ pridobijo vpogled v procese dela in raziskovanja, ki so možni pri snovanju razstave. Končna naloga dvoletnega programa šole je snovanje in postavitev razstave v ljubljanski Galeriji Škuc, kateri je namenjen celotni drugi letnik programa. Prek specifičnih tematik, dela umetnic_ in koncepta, ki ga skupina razvija, je mogoče iz prve roke spoznati potek dela in korakov ustvarjanja razstav. V drugem letniku prek skupne kuratorske raziskave udeleženke_ kurirajo razstavo v Galeriji Škuc pod mentorskim vodstvom Alenke Gregorič in Vadima Fiškina.   ++++++++++++   1. LETNIK  

Ekipa SU Kuriranje razstave v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

SCCA-Ljubljana v sodelovanju z Inštitutom TAM-TAM v 2025 pripravlja cikel razstav Ulične galerije na Vegovi ulici. Udeleženke_ bodo vabljene_, da samostojno oz. v dvojicah zasnujejo in izpeljejo plakatno razstavo. Ob podpori ekipe SU bodo pripravile_ koncept, povabile_ umetnice_, izbrale_ umetniška dela, napisale_ besedilo, pomagale_ pri produkciji, organizirale_ odprtje razstave itd. Pri delu se bodo spoznale z vsemi koraki priprave razstave v praksi in pridobile_ konkretne delovne izkušnje. Delo bo potekalo v obliki konzultacij.

Yasmín Martín Vodopivec: Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture

Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.

Nina Vošnjak: Sodobna umetnost in pedagoški program

Neposredni stik s kakovostnimi umetniškimi deli ima lahko neprecenljiv vzgojno izobraževalni pomen, pri čemer je ključna priprava primernega pedagoškega programa. S pedagoškimi aktivnostmi v galeriji ne le spodbujamo poglobljeno in natančno opazovanje umetniških del, pač pa razvijamo in krepimo vrsto drugih veščin, kot so komunikacija, izražanje lastnega doživljanja, mnenj, sodelovanje, kritično mišljenje in kreativnost. Ob predstavitvi pomena in potenciala pedagoških aktivnosti v galeriji sodobne umetnosti in izbranih primerov pedagoških programov bodo predstavljene osnovne smernice za delo z različnimi starostnimi skupinami otrok in mladostnikov. Sledil bo praktični del, v katerem se bodo udeleženke_ tudi same_ preizkusile_ v zasnovi progama za izbrano ciljno skupino.

Matic Vrabič: Oblikovanje razstav in začasnih struktur

Razstave so začasne strukture, ki oblikujejo javni miselni in grajeni prostor ter zato zahtevajo skrbno načrtovanje. Osrednji cilj je komunikacija različnih vsebin širokemu spektru obiskovalcev, saj morajo nagovarjati različne skupine – mlade, stare, poznavalce in začetnike, poglobljene strokovnjake in bežne mimoidoče – ter ponuditi več nivojev in tipov informacij, od same pojavnosti prostora do podrobnejše razdelave vsebin. Razstave kot začasne strukture za relativno kratek čas trajanja porabijo veliko materiala, zato je pomembno premisliti o izvoru, smotrni uporabi in novem življenju materiala po njihovem zaključku. Pri tem je za uspešnost materializacije razstave v prostoru nujno, da našteta izhodišča niso zgolj naknadna misel, temveč sooblikujejo in definirajo samo postavitev od koncepta do izvedbe.

Modul bo pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo ključne točke in mehanizme, ki so skozi zgodovino in še danes oblikovali in sooblikujejo fenomene razstavljana in vlogo kuratorke_. Na obiskih umetnostnih razstav in institucij bomo spoznali delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih organizacij ter posameznic_. Oglede bodo dopolnjevali moderirani pogovori z različnimi kulturnimi delavkami_.

   

++++++++++++

 

1. LETNIK

Ekipa SU: Kuratorska raziskava

Zanimalo nas bo, kako poteka kuratorska raziskava v praksi. Kako začnemo snovati razstavo? Kako se lotimo raziskovanja in zbiranja informacij? Izhajamo iz pogovora z umetnico_, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kakšne so raziskovalne metode ter kako poteka delo v kuratorski skupini? Srečanja bodo namenjena snovanju individualne virtualne razstave, ki jo bodo udeleženke_ ob pomoči ekipe SU zasnovale_ tekom prvega letnika šole in ob koncu predstavile_ tudi mentorici in mentorju.

 

Vladimir Vidmar: Branje razstave

Razstava je medij, določen s svojo (dolgo) zgodovino, usodno pa ga je zaznamovala razsvetljenska misel in politični razvoj modernosti. Vednost, ki jo sistematizirajo institucije, dobiva vidnost prek niza protokolov, ki jih določajo pravila in konsenzi. Vstopiti na razstavo pomeni vstopiti v rebus. Brati razstavo torej pomeni razumeti njen družbeno-politični temelj in hkrati razvozlavati investicije sodobnih umetnikov in kuratorjev. Niz srečanj »kako brati razstavo« bo izveden kot kombinacija »fenomenološkega sprehoda«, prek katerega bomo razčlenili elemente razstave, in jih v naslednjem koraku združili pod streho kuratorskega/umetniškega koncepta, kot se ta kaže diskurzivno, formalno ali drugače.

 

Alenka Gregorič, Vadim Fiškin in ekipa SU: Predstavitev virtualnih razstav

Po koncu prvega letnika bodo udeleženke_ samostojno zasnovale_ virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavili mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upoštevali specifike izbranega razstavišča. Glede na predloženo virtualno razstavo bosta mentorica in mentor izbrala manjšo skupino, ki jo bomo povabili k vpisu v drugi letnik šole.

 

Ekipa SU: Kuratorsko mapiranje

V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali sodelavke_ razstavišč, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami in organizacijskimi shemami.

 

Predstavitve umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_ ter obiski prostorov ustvarjanja

Za kuratorsko delo je ključno spoznavanje praks umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_. Z njihovim delom se bomo na šoli spoznali preko pogovorov. Tovrstna srečanja nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije, praks umetnic_ in raznolikih kuratorskih pristopov k delu ipd. Prednost predstavitev je osebni stik, ki omogoča priložnost za pogovor. Srečanja gradijo in vzdržujejo profesionalne odnose ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami_ in umetnicami_ ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorkini_odgovornosti.

1. LETNIK  

Jasna Jernejšek: Sodobna umetnost in vizualna kultura

Namen predavanja je predstavitev možnega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo širše vizualne kulture ter njenega konceptualno-analitičnega aparata za kritično refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanili se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in različnimi analitičnimi orodji za dešifriranje in dekodiranje podob ter ideološke podstati vizualnega.  

Rebeka Vidrih: Umetnost druge polovice 20. stoletja in sodobnosti

Predavanje bo ponudilo strnjen pregled ključnih usmeritev in teženj v umetnosti po drugi svetovni vojni ter njenega institucionalnega konteksta. Abstraktnemu ekspresionizmu kot vrhuncu modernizma je sledilo rušenje tradicionalne modernistične slike in kipa, »širjenje« prostora umetnosti: z vključevanjem popularne kulture (popart) in gledalčeve fizične izkušnje (minimalizem), z dematerializiranjem umetniškega dela (konceptualna umetnost) in uveljavljanjem novih medijev (fotografija, performans, instalacija, videoumetnost).  

Domen Ograjenšek: Filozofija skozi umetnostni diskurz

Predavanje se posveča pregledu filozofskih tokov 20. in 21. stoletja skozi prizmo umetnostnega diskurza. Katere filozofske ideje in metodologije so vplivale na razumevanje umetniških praks? Kaj je botrovalo uveljavitvi teh idej? In kako so vpeljane ideje vplivale na nadaljnji razvoj umetnosti? Od vpliva fenomenologije in fenomenološke estetike na modernistični diskurz, do prehoda k strukturalizmu, postrukturalizmu, psihoanalizi in nasploh k širše humanističnem (interdisciplinarnem) pogledu v odnosu do oblikovanja paradigme sodobne umetnosti, in nazadnje do kritičnega soočenja s človekocentričnim jedrom humanizma v odnosu do nedavnega obrata k spekulativnim umetniškim praksam. Predavanje bo očrtalo grob zgodovinski oris in se sprehodilo skozi izbrane primere iz Slovenije in mednarodnega prostora.  

Tia Čiček: Zakaj kurirati?

Na predavanju bomo poskušali odgovoriti na vprašanja, ki se dotikajo pomena in vrst kuriranja sodobne umetnosti. Pregledali bomo zgodovino kuriranja in se osredotočili na ključne akterke_ in razstavne fenomene, ki tvorijo kanon sodobne umetnosti. Spraševali se bomo o zmožnostih in načinih kuriranja danes in v prihodnosti.  

Rok Vevar: Nastopi drugega, drugi nastopi in njihov javni čas

Predavanje bo sestavljeno z izbranih primerov del in nastopov s področja scenskih umetnosti dvajsetega in enaindvajsetega stoletja – gledališče, ples, performans –, ki so nastali na prehodu v druge medije, prostore ali prakse ter so dovolj intrigantni in protislovni, da spodbudijo mišljenje o umetniških praksah, sistemih in njihovih omejitvah. Predavatelj bo uporabil nekaj osebnih klasifikacij in teoretskih kategorij, ki pospešijo vstop v mišljenja razmerij med scenskimi umetnostmi in drugimi umetniškimi praksami ter z njimi skušal osvetliti, kako so se na mejah med njimi odvijali nekateri ključni premiki v sistemskih in estetskih deteriotorializacijah. Z očrtom pojma javnega časa bo postavil vprašanje, kakšne sledi so tovrstni primeri pustili za sabo.

1. LETNIK

 

Lilijana Stepančič: Umetnostni sistemi

Predavanje bo vsebovalo opredelitev pomena termina svet umetnosti in njegove sestave, ki se je oblikovala v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu in je osnova za današnje stanje stvari, in predstavilo nekaj praks, ki preizprašujejo ta kulturni sistem.

 

Alenka Pirman: Umetnostni sistem. Vpogled

Naj vas ne zmede poetični naslov izobraževalnega programa. Svet umetnosti ni nekaj posebnega. Tudi v njem vladajo institucije, obstajajo specializirani poklici, potekajo kapitalske transakcije ... V dveh urah bomo skozi diskusijo poizkušale_i odgovoriti na naslednja vprašanja: Iz česa je sestavljen umetnostni sistem? Kakšno mesto imajo v njem razstave? Kdo jih financira? Kako se v takem sistemu znajde kustos_inja/kurator_ka kot poslovni subjekt?

 

Miha Satler: Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi

Kaj vse vpliva na delo umetnic_ ter producentk_ v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so ključni za razumevanje statusa delavk_ v kulturi? V predavanju bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih težav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida ključnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi.

1. LETNIK

 

Urška Jež: Pridobivanje sponzorskih sredstev

Uvodoma bomo spoznali, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšali razmislek o iskanju ustreznih sponzorjev in oblikovanju sponzorske ponudbe: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.

 

Polona Torkar: Zemljevid razpisov in pozivov

Na srečanju bomo začrtali zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavkam_ v kulturi. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljic_, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.

1. LETNIK  

Dominika Maša Kozar: Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih

Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiv in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilcem? Obravnavali bomo pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin.  

Urška Comino: Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti

Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Na delavnici se bomo seznanili z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij na primeru končne razstave šole.  

Mojca Podlesek: Strateška komunikacija z javnostmi

Kako piarovka_ pomaga oblikovati zgodbe, ki so predstavljene javnosti, in kako soustvarja razstavne projekte, da dosežejo občinstvo na pravem mestu, ob pravem času? Na predavanju bo predstavljeno ozadje dela piarovke_ v galeriji, kjer je komunikacija z javnostjo več kot le promocija – je preplet strategij ter tesnega sodelovanja s kustosinjami_ in umetnicami_. Sodelovanje med kustosinjo_ in vodjo odnosov z javnostmi je namreč ključno za učinkovito komunikacijo programa galerije, ki privablja obiskovalke_ v institucijo. Na predavanju bomo spregovorile_ o procesih, ki niso vidni navzven, o izzivih interpretacije umetniških konceptov, razumevanju različnih vizij ter gradnji narativa, ki odraža vsebino razstav in utrjuje prepoznavnost galerije tako na domačih tleh kot v mednarodnem prostoru.

1. LETNIK

 

Lara Plavčak: Optimizacija besedil

V sklopu predavanja, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bomo spoznale_ z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznale_ bomo nekaj pogostih pravopisnih napak ter sporočanjska priporočila. Vsebina predavanja bo prilagojena glede na značilnosti besedil, ki jih običajno pripravljamo za in ob razstavi sodobne umetnosti. Del predavanj so tudi individualne konzultacije glede besedil za TamTam razstave, ki jih bodo kurirale_ udeleženke_.

1. LETNIK

 

Katja Mahnič: Dostopnost galerij in muzejev

V skladu s slovensko zakonodajo je kultura javno dobro in mora biti dostopna za vse, ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato je pomembno, da kustosi_, kuratorke_ oz. avtorice_ razstav poznajo okoljske in osebne dejavnike, ki podpirajo ali otežujejo dostopnost ustanov, v katerih delujejo, ter razstav in spremljevalnega gradiva, ki jih pripravljajo, pa tudi ustrezne rešitve, s katerimi dostopnost zagotavljajo. V sklopu predavanja bomo uvodoma spoznali zakonsko in strokovno podlago za zagotavljanje dostopnosti muzejskih ustanov za vse skupine obiskovalk_. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili specifične potrebe skupin muzejskih obiskovalk_ z različnimi oviranostmi in spoznali ustrezne prilagoditve muzejskega oz. galerijskega prostora, pristope k oblikovanju razstave in spremljevalnega gradiva, ki podpirajo njihov obisk. V okviru delavnice v drugem letniku šole bomo načrtovali prilagoditve za razstavni projekt v konkretni galerijski ustanovi.

 

Saša Lesjak, Zavod RISA: Informacije za vse – kultura za vse

Dostop do kulturnih dobrin mora biti omogočen vsem ljudem. Saša Lesjak na kratko oriše, kako si je lahko branje ali lažji jezik oral in utrjeval pot med platnice knjig in v ostale medije, zidove muzejev ter na druga kulturna prizorišča. Zakaj je nujno, da se njegove poti razvejajo, in kaj to pomeni za ljudi, ki lahko branje potrebujejo? Predava Saša Lesjak, ki je med najbolj izkušenimi strokovnjaki_njami za lahko branje v Sloveniji, sklene z izzivom za udeleženke_: Lahko naredite lahko branje tudi vi?