Seminar za dostopno prihodnost
Svet umetnosti | 20. generacija | Spletna predavanja
Torek in petek, 17. in 20. 12. 2024, 18.00–20.00
Opis podobe: Naslovna podoba dogodka z naslovom Seminar za dostopno prihodnost. V ozadju so diagonalni pasovi modre in rožnate barve. Oblikovanje vključuje žareče rožnato besedilo na živem ozadju z naslovom dogodka in drugimi podrobnostmi, kot so datumi in predavateljice_.
Seminar za dostopno prihodnost je serija predavanj, ki obravnavajo ustvarjalne in praktične pristope, kako narediti kulturni sektor bolj vključujoč za ustvarjalke_ in občinstvo z oviranostmi. Seminar raziskuje, kako lahko dostopnost preobrazi kulturno participacijo, opolnomoči marginalizirane skupnosti in spodbudi sistemske spremembe v svetu, ki ga pogosto oblikujejo izključevalna merila. Z vključevanjem glasov tistih, ki delujejo na presečišču ustvarjalnosti, aktivizma in inkluzije, želimo s programom spodbuditi dialog in oblikovati izvedljive ideje za gradnjo bolj vključujočega kulturnega okolja.
Seminar, ki ga organizirata Kurziv – Platforma za kulturo, medije in družbo in SCCA-Ljubljana združuje različne akterke_ in strokovnjakinje_, ki s svojim delom premagujejo ovire v kulturnih prostorih in spodbujajo dostopnost.
Program je razdeljen na dva tematska sklopa. Prvi raziskuje ustvarjalne in umetniške odgovore na vprašanje dostopnosti s prispevkom Saše Asentića, performerja, kulturnega delavca in ustanovitelja organizacije Per.Art (Novi Sad), ki v svoji praksi kritično prevprašuje zgodovino plesa skozi prizmo oviranosti, pri čemer kot metodi upora uporablja spominsko delo in rekonstrukcijo. Nataša Antulov, Nataša Bačić in Mila Čuljak, koordinatorke projekta Peti ansambl (Reka), bodo delile vpogled v ansamblov dolgoročni umetniški angažma mladih z oviranostmi in spregovorile o tem, kako lahko vključujoče gledališče preoblikuje kulturne institucije in zmanjša družbene neenakosti.
Drugi tematski sklop ponuja praktične, know-how poglede na dostopnost. Saša Lesjak, vodilna strokovnjakinja za lahko branje z Zavoda RISA (Slovenj Gradec), bo predstavila njegovo uporabo v umetnosti in kulturi, pri čemer se bo osredotočila na zagotavljanje dostopnosti kompleksnih kulturnih vsebin osebam z različnimi oviranostmi in drugim, ki jim koristi poenostavljena komunikacija. Maja Ogrizović s projektov Film svima (Film za vse) in Kultura svima (Kultura za vse) (Reka) bo spregovorila o pomenu in praktičnih metodah prilagajanja različnih vrst kulturnih vsebin potrebam skupnosti oseb z oviranostmi. Poudarila bo tudi pomen spodbujanja vključujočih praks ter zagotavljanja dostopnosti umetnosti in kulture za vse.
INFORMACIJE O DOSTOPNOSTI
Udeležba je brezplačna. Seminar bo potekal v angleškem jeziku na platformi Zoom in bo opremljen z angleškimi podnapisi.
Če želite prejeti Zoom povezavo, nam pišite na urska.aplinc@scca-ljubljana.si ali hana@kulturpunkt.hr.
PROGRAM
TOREK, 17. 12. 2024
18:00–18:45: Nataša Antulov, Nataša Bačić in Mila Čuljak: Potenciali inkluzivnega gledališča: Izkušnje Petega ansambla
18:45–19:00: Razprava
19:00–19:45: Maja Ogrizović: Film za vse + kultura za vse – vključujoče kulturne prakse. Vse. Za vsakogar.
19:45–20:00: Razprava
PETEK, 20. 12. 2024
18:00–18:45: Saša Asentić: Estetika dostopnosti in politike spomina
18:45–19:00: Razprava
19:00–19:45: Saša Lesjak: Informacije za vse – kultura za vse
19:45–20:00: Razprava
Nataša Antulov, Nataša Bačić in Mila Čuljak:
Potenciali inkluzivnega gledališča: Izkušnje Petega ansambla
“Tako kot druge kulturne in javne institucije je tudi gledališče vedno izraz in odraz vladajoče večine, njenih prepričanj, potreb, želja in svetovnih nazorov. Izredno pomembno se je vprašati, kdo je pri tem prikrajšan in komu je odvzeta pravica do dostopa ter reprezentacije.” – Dr. Darko Lukić (Uvod u primijenjeno kazalište. Čije je kazalište? (Uvod v uporabno gledališče. Čigavo gledališče?)).
To vprašanje je v središču projekta Peti ansambl, ki je nastal v sodelovanju z reškim društvom Down 21, Hrvaškim narodnim gledališčem Ivana pl. Zajca in Centrom za izobraževanje na Reki. Peti ansambl združuje mlade posameznice_ z različnimi zmožnostmi in jim ponuja priložnost za usposabljanje na področju uprizoritvenih umetnosti s ciljem ustvariti umetniški kolektiv, ki bo enakovredno sodeloval na gledališki sceni.
Na predavanju bodo Bačić, Čuljak in Antulov delile svoje izkušnje pri delu s Petim ansamblom, katerega članice_ so z vloženim trudom in usposabljanjem postale_ performerke_ s prepoznavnim umetniškim izrazom. Na predavanju bodo obravnavale vprašanja, kot so: Kako lahko vključujoče gledališče preoblikuje kulturne ustanove? Na kakšne načine lahko umetniški procesi zmanjšujejo družbene neenakosti? Kako Peti ansambl gradi občinstvo, ki sledi njihovi umetniški rasti?
Predavanje bo omogočilo vpogled v dolgoročno vizijo ansambla, katerega cilj ni le ustvarjanje uprizoritvenih umetnosti, temveč tudi razvijanje občinstva, ki podpira in ceni njihov umetniški razvoj.
Maja Ogrizović:
Film za vse + kultura za vse – vključujoče kulturne prakse. Vse. Za vsakogar.
Cilj vključujočih kulturnih projektov Film svima & Kultura svima (Film za vse & Kultura za vse) je narediti kulturo dostopno vsakomur z namenom ustvarjanja inkluzivne prihodnosti soustvarjene kulture. Kultura za vse – od vseh. Enakovreden dostop za uporabnice_ lahko pripelje do enakovrednega dostopa za ustvarjalke_. Svojo vključujočo pot smo zaradi osebnega vzgiba naše ustanoviteljice začeli leta 2016. Njeno vizijo je navdihnila njena sestra – ena od številnih spregledanih članic_ naše družbe, ki jim enakopravno participacijo preprečuje nekaj stopnic, odsotnost podnapisov ali zvočnih opisov, drage vstopnice ali ekskluzivna narava kulturnih prostorov. Oblikovati se je začela s skupnimi dejavnostmi, ki niso spodbujale le ustvarjalnih in vključujočih kulturnih praks, temveč tudi solidarnost in enakost. Na tej poti smo odkrili svojo Drugost in pripomogli k temu, da je družba, v kateri živimo, postala nekoliko bolj vključujoča. Gre za film, kino, akt skupnega gledanja filmov, kulturo, ljudi, drugačnost, povezanost, nas.
Saša Asentić:
Estetika dostopnosti in politike spomina
Saša Asentić bo predstavil svoj doktorski raziskovalni projekt Estetika dostopnosti in politike spomina, v katerem raziskuje, kako lahko z vključevanjem dostopnosti v umetniške prakse že od samega začetka spremenimo naše dojemanje zgodovine in spomina. Projekt z multidisciplinarnim, na praksi temelječim pristopom uporablja rekonstrukcijo kot način upora proti abilizmu in oživlja marginalizirane pozicije in prakse, ki so bile izpuščene iz mainstream plesne zgodovine. Z osredinjanjem estetike dostopnosti podpira transformativne izkušnje svobode, solidarnosti in kolektivne radosti. Projekt z vključevanjem različnih perspektiv, vključno s perspektivami umetnic_ z oviranostmi, izpodbija abilistične norme v plesu, da bi si performans lahko ponovno zamislili kot politično prakso. To delo, ki temelji na načelih skrbi, dostopnosti in solidarnosti, preoblikuje zgodovino plesa in oviranosti ter ponuja nove okvire za kolektivno spominjanje in ustvarjalnost.
Asentić bo vključil zvočne opise ter poskrbel za podrobne opise vizualnih in slikovnih vsebin, s čimer bo zagotovil vključujočo izkušnjo za vse udeležence.
Saša Lesjak:
Informacije za vse – kultura za vse
Dostop do kulturnih dobrin mora biti omogočen vsem. Ravno pri delu v sodobni umetnosti pa dostopnost intelektualnih vsebin velikokrat predstavlja zagato, saj se umetnostna besedila pogosto zavijajo v hermetičnost in elitističnost artspeaka. Na predavanju Informacije za vse – kultura za vse se bomo seznanili z lahkim branjem. Lahko branje rečemo tistim besedilom, ki jih lažje beremo in razumemo. Namenjeno je predvsem ljudem, ki zaradi različnih oviranosti trajno potrebujejo lahko berljive informacije ter osebam, ki imajo slabše razvito veščino branja ali slabo poznajo jezik in lahkega branja sčasoma morda ne bodo več potrebovale_. Saša Lesjak iz Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje bo na predavanju pokazala, kako si je lahko branje ali lažji jezik utrjeval pot v knjige in ostale medije, muzeje ter na druga kulturna prizorišča. Zakaj je nujno, da se njegove poti razvejajo, in kaj to pomeni za ljudi, ki lahko branje potrebujejo? Predavateljica je med najbolj izkušenimi strokovnjakinjami_ za lahko branje v Sloveniji. V predavanju se bo osredotočila predvsem na njihove projekte na področju umetnosti in kulture.
BIOGRAFIJE
Nataša Antulov je dramaturginja in umetniška ustvarjalka, ki deluje na področju gledališča, performansa in vizualnih umetnosti. V svoji praksi se osredotoča na dinamiko skupinskega avtorstva in raziskuje teme, kot so reproduktivno delo, gibanje za odrast in produkcija prostora. Od leta 2017 je zaposlena na Oddelku za uprizoritvene umetnosti Akademije uporabnih umetnosti Univerze na Reki, kjer poučuje predmete o dramaturgiji performansa in sodelovalnih praksah.
Nataša Bačić je učiteljica in izobraževalna rehabilitatorka s strastjo do planinarjenja in vrtnarjenja. Od leta 1998 se posveča zagotavljanju priložnosti za razvijanje novih spretnosti in znanj za dijakinje_ na Centru za izobraževanje na Reki v okviru inovativnih obšolskih programov. Vodila in sodelovala je pri številnih projektih, med drugim pri Plavanje in prosto potapljanje za otroke, Prostovoljstvo za posameznice_ z motnjami v duševnem razvoju, pobuda za šolski vrtiček Zelena vrata znanja in program sCOOLFOOD, ki se osredotoča na trajnostno prehrano in okoljsko izobraževanje. Nataša je med vodenjem šolskega kluba prostovoljk_ sodelovala tudi pri državljanski vzgoji, projektih mednarodne solidarnosti in pobudi Peti ansambl. Njena vizija je ustvariti skupnost, v kateri bodo posameznice_ z motnjami v duševnem razvoju imele_ enake možnosti, njihov prispevek bo cenjen, njihove pravice pa v celoti spoštovane.
Mila Čuljak je mama, performerka, kulturna in umetniška pedagoginja ter strokovnjakinja za lip-sync (sinhronizacija ustnic) tehnike. Kot koreografinja, performerka in soustvarjalka je sodelovala pri številnih plesnih, gledaliških in glasbenih produkcijah, kot so Bebè na Volè, Prostor Plus, Ekscena, Osnovna šola za klasični balet in sodobni ples na Reki, TRAFIK, Parainstitut Indoš, Drugo more, Kik Melone, Kabinet, OOUR, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca in Fiskultura. Je ustanovna članica vključujoče performativne skupine Peti ansambl. Aktivno sodeluje pri delu Društva za Downov sindrom – Reka 21 in je vključena v solidarnostne pobude, povezane z aktualnimi boji migrantk_ in delavk_, vključno z Mesti beguncev in Migrantsko točko na Reki. Mila je avtorica monodrame Down, by Law (OOUR in HNK Ivan pl. Zajc), ki je leta 2018 prejela nagrado občinstva za najboljšo gledališko predstavo. Radijska različica igre Down, by Law je bila leta 2022 finalistka za BBC-jevo nagrado za najboljšo evropsko dramo. Je predavateljica na Akademiji uporabnih umetnosti Univerze na Reki, kjer poučuje predmete na smeri Igralstvo in mediji.
Maja Ogrizović je magistrirala iz medijskih in kulturnih študij. V sodelovanju s sodelavkami_ in partnerji si zamišlja, ustvarja in izvaja vključujoče programe in projekte ter deluje kot neodvisna kulturna producentka, izobraževalka in komunikatorka. Od leta 2016 je vodja vključujočih programov v organizaciji Filmaktiv, ki je predana tematiki vključevanja, ki jo aktualizira s projekti, namenjenimi tako gluhi in slepi populaciji kot tudi slišečim in videčim. Zasnovala je in vodi pet vključujočih kulturnih projektov (Film za vse, Film za vse povsod, Film za vse povsod na spletu, Knjiga za vse in Kultura za vse). Stalno sodeluje z Zvezo gluhih in Zvezo slepih Primorsko-goranske županije, Dnevnim rehabilitacijskim centrom Slava Raškaj, Centrom za zvočni opis, organizacijo Portić in Mestno knjižnico Reka. Je tudi soustanoviteljica novoustanovljene nevladne organizacije Kultura za vse povsod.
Saša Asentić je ustvarjalec performansov in kulturni delavec, čigar umetniško delo je bilo predstavljeno na vidnejših prizoriščih in festivalih sodobnih uprizoritvenih umetnosti v Berlinu, New Yorku, Parizu, Tokiu, na Dunaju, v Teheranu, Atenah, Moskvi in drugod. Njegova praksa zajema sodobni ples, performans in umetnost o oviranosti, pri čemer poudarja solidarnost in upor proti kulturnemu zatiranju in indoktrinaciji. Pri njegovem delu sta osrednjega pomena zavezništvo in dolgoročno sodelovanje zlasti z umetniki z oviranostmi. Asentić je ustanovitelj organizacije Per.Art, ki od leta 1999 združuje ovirane in neovirane umetnice_, ki se zoperstavljajo abilizmu v plesnih in kulturnih prostorih. Trenutno je doktorski raziskovalec na Nacionalni akademiji za umetnost v Oslu, kjer se ukvarja z estetiko dostopnosti in politikami spomina. Asentić svoj čas deli med Berlinom, Oslom in Novim Sadom.
Saša Lesjak je socialna pedagoginja, pesnica in soustanoviteljica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, kjer je zaposlena kot vodja socialnih programov. Že več kot 20 let dela z otroki, mladimi in odraslimi, ki so se znašli v ranljivem položaju. Vodi delavnice, seminarje in usposabljanja na temo socialnega vključevanja in lahkega branja. Je inštruktorica za pisanje lahko berljivih in razumljivih informacij, urednica brezplačnika 20 MINUT, soavtorica štiristopenjskega sistema lahkega branja v slovenščini in avtorica številnih priredb ter izvirnih besedil v lahkem branju.
Seminar organizirata Kurziv – Platforma za medije, kulturo in družbo ter SCCA-Ljubljana. Seminar je del programa Kulturpunktove novinarske šole in šole Svet umetnosti, odprt pa je tudi za širšo javnost.
Program podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Mestna občina Zagreb – Urad za kulturo in sklad Civilna družba Kultura nova.
