Seminar za prekarne čase
Svet umetnosti | Leto 19
Spletna predavanja
Ponedeljek in sreda, 5. in 7. december 2022, ob 18.00
Seminar za prekarne čase je serija spletnih predavanj, ki se osredotočajo na problematiko ustvarjalnega in intelektualnega dela, ki ga dandanes oblikuje naraščajoča negotovost, družbene delitve in slabšanje življenjskih in delovnih razmer. Prekarnost je izraz, ki se pogosto uporablja za opis prevladujočega stanja socialne in ekonomske negotovosti. Neredko se uporablja tudi za oris dela v umetnosti in drugih oblik kulturnega, ustvarjalnega in intelektualnega dela, ki ga pomembno sooblikujejo nereden delovni čas, neustrezno plačilo, izčrpanost, tekmovalnost in neprestana stiska. Program poskuša z uporabo feministične perspektive reflektirati delovne razmere na robu in izpostaviti spolno pogojene izkušnje prekarnosti v današnji neoliberalni družbi. Posebno pozornost bomo zato namenili povezavam med kulturnim delom in nevidnimi, neplačanimi in s spolom opredeljenimi oblikami dela, kot sta afektivno in skrbstveno delo.
Seminar, ki ga organizirata Kurziv – Platforma za medije, kulturo in družbo ter SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Human Rights Film Festival združuje prispevke kulturnih teoretičark_kov in raziskovalk_cev iz Poljske, Slovenije in Hrvaške. Predavatelji_ce bodo osvetlile_i negotove in nevarne družbene razmere, v katere so danes potisnjene_i (kulturne_i) delavke_ci, ter poskušale_i podati nekaj razmislekov o oblikah upora posameznic_kov in skupnosti.
Program je razdeljen na dva tematska sklopa, ki sta namenjena analizi procesa prekarizacije, ki ga oblikujejo razred, spol in druge osi družbene marginalizacije. Prvi sklop bo obravnaval prekarnost in organiziranje dela v kulturi s prispevkoma kulturnih teoretičark Ewe Majewske in Katje Praznik, drugi pa bo s predstavitvami raziskovalk_cev Lee Horvat in Maria Kikaša združil mikro- in makroperspektive specifičnih sfer intelektualnega in kulturnega dela. Diskusijo bo moderirala kuratorka in kulturna delavka Barbara Gregov.
Seminar bo potekal v angleškem jeziku na platformi Zoom. Vabimo vas, da se prijavite na: info@scca-ljubljana.si / hana@kulturpunkt.hr. Udeležba je brezplačna.
PROGRAM
Ponedeljek, 5. december 2022
18.00–18.45: Ewa Majewska: Spol in prekarnost v izjemnem stanju. Vodnik za zbegane.
19.00–19.40: Katja Praznik: Boj proti izkoriščanju umetniškega dela z vidika feminističnega delavskega organiziranja
19.40–20.10: Razprava
Sreda, 7. december 2022
18.00–18.45: Lea Horvat: Razmišljati s prekinitvami
18.45–19.00: Razprava
19.00–19.45: Mario Kikaš: Pobegla produkcija: globalna delitev dela v filmski industriji
19.45–20.00: Razprava
Ewa Majewska: Spol in prekarnost v izjemnem stanju. Vodnik za zbegane.
V času izjemnega stanja se močno okrepijo procesi prekarizacije, vzpostavljeni v okviru obrata k neoliberalnemu kapitalizmu. Prekarnost – s spolom in raso pogojena izkušnja negotovosti, nevidnega in marginaliziranega dela, ki ga izkoriščata država in korporativni kapital v procesu akumulacije presežne vrednosti, se z vzpostavitvijo fašistične vladavine samo še stopnjuje. Fašistične težnje današnjih desničarskih vlad, rasistična gibanja in gibanja proti “teoriji spola” zagotavljajo pravne okvire in hkrati ideološko utemeljitev za okrepljene procese prelaganja skrbi in afektivnega dela na tiste, ki so že izključene_i in marginalizirane_i – ženske, LGBTQ+ osebe, migrantke_e, begunke_ce in revne. V takšnih razmerah se razlike v prihodkih samo še povečujejo in s tem dodatno krepijo razredne delitve. V času neoliberalizma opažamo tudi radikalno vračanje k tradicionalnim spolnim vlogam in modelom. Ewa Majewska bo v svojem predavanju orisala splošne težnje prekarnosti v izjemnem stanju ter podala nekaj smernic za odpor, ki se izvaja v različnih sektorjih današnjih družb.
Prof. Ewa Majewska je feministična teoretičarka kulture, živeča v Varšavi. Poučevala je na UDK Berlin, University of Warsaw in University of Kraków; bila je gostujoča znanstvenica na University of California, Berkeley, ICI Berlin in IWM na Dunaju. Objavila je knjigo Feminist Antifascism. Counterpublics of the Common (Verso, 2021) in še pet drugih knjig, številne članke ter eseje v časopisih, revijah in zbornikih, med drugim v e-flux, Signs, Third Text, Journal of Utopian Studies in Jacobin. Raziskovalno se osredotoča na arhivistiko, dialektiko šibkih, feministično kritično teorijo in antifašizem. Sokurira razstavo del Mariole Przyjemske v Narodni galeriji Zachęta v Varšavi (2022–2023). Trenutno na University of Social Sciences and Humanities University in Warsaw (SWPS) razvija projekt Public against their will. The production of subjects in the archives of “Hiacynt Action”. (Foto: osebni arhiv)
Katja Praznik: Boj proti izkoriščanju umetniškega dela z vidika feminističnega delavskega organiziranja
Predavanje gradi na marksističnih in feminističnih pristopih k problemom nevidnega, esencializiranega dela, vključujoč umetniško delo, da bi preučilo mehanizme, ki poganjajo njegovo večno izkoriščanje. Zakaj moramo umetnost ločevati od idej o delu in od delavskega organiziranja? Kaj lahko kulturne_i delavke_ci izgubijo s kritičnim pristopom do idej o ustvarjalnosti in modelov financiranja, ki temeljijo na zaslugah? Ali naj o ustvarjalnosti razmišljamo kot o obliki dela, ki zahteva delavske standarde? V nasprotju z razširjeno ideologijo ustvarjalnosti in umetnikov kot zglednih neoliberalnih delavcev, ki uživajo v svobodi, samozadostnosti in avtonomiji, bo predavanje pokazalo, zakaj je zanašanje na individualizirane koncepte ustvarjalnega izražanja kontraproduktivno za delavsko organiziranje v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Praznik bo predstavila kritiko človeka kot podjetja in nenehno preoblikovanje delovnih razmerij ter raziskala, zakaj te ideje napačno razlagajo položaj kulturnih delavk_cev v razrednih razmerjih in družbenem procesu proizvodnje.
Katja Praznik je avtorica knjig Art Work: Invisible Labour and the Legacy of Yugoslav Socialism (University of Toronto Press, 2021) in Paradoks neplačanega umetniškega dela: avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem (Založba Sophia, 2016). Je izredna profesorica na oddelkih Arts Management Program in Department of Global Gender and Sexuality Studies na University at Buffalo. Preden se je preselila v ZDA, je delovala kot samozaposlena na slovenski neodvisni kulturni sceni. Bila je odgovorna urednica revije Maska, dramaturginja plesnih predstav in se aktivno angažirala v bojih za izboljšanje delovnih pogojev kulturnih delavk_cev v Društvu Asociacija. Živi med Buffalom, NY in Ljubljano. Trenutno se ukvarja z organiziranjem umetnostnih delavk_cev v Sloveniji kot ustanovna članica nedavno ustanovljenega sindikata delavk_cev v kulturnem in kreativnem sektorju Zasuk, kjer deluje kot članica delavskega odbora. (Foto: Jaka Babnik)
Lea Horvat: Razmišljati s prekinitvami
O intelektualnem delu smo navajeni razmišljati kot o dolgotrajnem postopku, ki zahteva vso našo pozornost. V takšnem konvencionalnem patriarhalnem razumevanju intelektualnega dela bi vsakršna prekinitev pomenila neuspeh ali površnost. A delo brez ali z malo prekinitvami je privilegij redkih. Razpravljali bomo o različnih prekinitvah, od katerih so mnoge spolno pogojene: o govorkah_cih, ki so prekinjene_i s “komentarjem namesto z vprašanjem”, o trkih med skrbstvenim in intelektualnim delom, o novi normalnosti prekinitve financiranja v neoliberalni akademski sferi, o samoodvračanju pozornosti, o odmorih za skrb zase, in o prekinjanju ustaljenih poti institucionalne moči. A razlikovanje med tokom in motnjami ni vedno preprosto. Izkušnja soodvisnosti bi nam lahko pomagala izboljšati naše razmišljanje pri prizadevanjih za vključevanje in enakost. Prekinjanje poti in motenje posla sta ključnega pomena za spremembo. Na koncu predavanja bomo premišljevali tudi o sami naravi prekinitve – ali naše neurejeno življenje moti delo ali je ravno obratno?
Lea Horvat je postdoktorska predavateljica in raziskovalka na Friedrich Schiller University, Jena, Department of Cultural History. Trenutno dela na habilitacijskem projektu A Taste of Caffeinated Emancipation: Coffee, Cafés, and Gender in the Habsburg Empire. Študirala je umetnostno zgodovino in primerjalno književnost v Zagrebu, Beogradu in Berlinu. Ima doktorat iz zgodovine iz University of Hamburg. Njen doktorski projekt A Cultural History of Mass Housing in (Post-)Socialist Yugoslavia je podprl Studienstiftung des deutschen Volkes. Bila je sodelavka na Humboldt University of Berlin, University of Leipzig in Iowa State University (College of Design). Je sourednica Krila – platforme za feministično branje popularne kulture. Njena prva knjiga Nepraktični savjeti za kuću i okućnicu: feministička čitanja ženske svakodnevice, je leta 2020 izšla pri Frakturi. (Foto: osebni arhiv)
Mario Kikaš: Pobegla produkcija: globalna delitev dela v filmski industriji
Predstavitev bo obravnavala globalne spremembe, ki so vplivale na filmsko industrijo v zadnjih nekaj desetletjih, s poudarkom na teritorialnih premikih in njihovih učinkih na ekonomsko in družbeno organizacijo filmske produkcije po vsem svetu. Ta model dislokacije produkcije v filmski industriji iz njenega zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega središča, tj. Hollywooda in tamkajšnjih studiev je pogosto označen kot pobegla produkcija. S primerjavo različnih študij primera bo Mario Kikaš prikazal spremembe v produkciji filma na makro ravni (tekmovalnost med različnimi nacionalnimi državami in regijami, trgovinske politike, odnos med transnacionalnimi korporacijami in nacionalnimi državami) pa tudi na mikro ravni (vloga podizvajalk_cev v produkcijski verigi, delitev dela na produkcijskih setih, združevanje v sindikate in zaščita delavskih pravic filmskih delavk_cev). Predavanje bo temeljilo na interdisciplinarnem teoretičnem aparatu, ki povezuje ekonomsko geografijo, študije filmske produkcije, politične ekonomije in paradigmo globalne blagovne verige.
Mario Kikaš je samostojni novinar in raziskovalec kulturne sociologije na Nord University (Norveška). Njegova najljubša raziskovalna področja so zgodovina kulturnih politik, politična ekonomija kulturnih in medijskih industrij ter zgodovina dela. (Foto: osebni arhiv)
Barbara Gregov je avtorica, kuratorka in kulturna delavka. Je članica kuratorske ekipe mednarodnega fotografskega festivala Organ Vida in deluje kot koordinatorka programa v LGBTIQ organizaciji Zagreb Pride. (Foto: Ive Trojanović in Karla Jurić, Organ vida)
Seminar za prekarne čase organizirata Kurziv – Platforma za medije, kulturo in družbo ter SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Human Rights Film Festival iz Zagreba. Seminar je del programa Novinarske šole Kulturpunkt in šole Svet umetnosti, odprt pa je tudi za širšo javnost.
Program podpirata: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in sklad Kultura nova.
