sedmi letnik: 2003/2004 seminar iz pisanja o sodobni umetnosti: urnik / programski sodelavci
 

tečaj za kustose sodobne umetnosti: tečajniki/ce / potovanja / programski sodelavci / razstava /

 
 
podpora

PROGRAMSKI SODELAVCI (seminar)

MENTORJA

Miodrag Šuvaković
Miško Šuvaković: filozof, profesor estetike na Fakulteti za glasbo in profesor teorije umetnosti na interdisciplinarnih podiplomskih študijah na Univerzi za umetnost v Beogradu; gostujoči profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
Kustos razstav in pisec tekstov o sodobni umetnosti. Avtor: Anatomija angelov - Razprave o umetnosti in teoriji v Sloveniji po letu 1960 (ZPS, Ljubljana 2001), Figura, askeza in perverzija (Hyperion, Koper 2001), Politike slikarstva (Edicija Artes, Obalne galerije Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti (Zagreb 2005), urednik knjižne izdaje Impossible Histories: Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes and post- avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (MIT Press, Massachussetts 2003).
Objavlja tekste v mednarodnih publikacijah, med njimi v PlatformiSCCA, Dometi, Moment, Dialogi, Quorum, Filozofski vestnik, Život umjetnosti, Mars, Maska .
Pisec tekstov za: An Anthology of Artists' Writings, Theory and Criticism (Duke University Press, Durkham, 2000), Central European Avant-gardes: Exchange and Transformation, 1910-1930 (LACMA & MIT Press, Los Angeles, 2002) .

Igor Zabel
Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in leta 1989 končal magistrski študij primerjalne književnosti. Od leta 1986 dela kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Pripravil je več razstav ter delal kot strokovni sodelavec in svetovalec pri domačih in mednarodnih projektih, npr. Nerazložljiva navzočnost. Kustosova delovna soba,Ljubljana, 1997 (kustos); 33. Zagrebški salon, Zagreb, 1998 (kustos); 2000+ - The Arteast Collection, Ljubljana, 2000 (član skupine kustosov); Aspects/Positions, Dunaj, 2000 (član skupine kustosov); Manifesta 3, Ljubljana, 2000 (koordinator); Oko in njegova resnica, Ljubljana, 2001 (kustos).. Objavil dve knjigi esejev o sodobni umetnosti (Vmesni prostor: Eseji o delu Emerika Bernarda, Krt, Ljubljana 1991; in Speculationes, Studia Humanitatis (Minora), Ljubljana 1997) in več razprav in člankov v slovenskih in tujih katalogih in revijah (mdr. Art Journal, Art Press, Index, Moscow Art Magazine). V zadnjem času objavil tekste mdr. v naslednjih publikacijah: Connected Cities, Duisburg, 1999; After the Wall, Stockholm, 1999; L'autre moitie de l'Europe, Pariz, 2000; Words of Wisdom, New York, 2001; Ausgeträumt..., Dunaj, 2002. Umrl v Ljubljani leta 2005.

 

SODELAVCI

Zemira Alajbegović
Diplomirala je sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna članica večmedijske skupine FV 112/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila članica skupine Borghesia . V devetdesetih je delovala v okviru tandema ZANK (skupaj z Nevenom Kordo).
Je avtorica številnih dokumentarcev, glasbenih spotov, plesnih videov, televizijskih oddaj o umetnosti in kulturi in video filmov.
Njena zadnja dela so dokumentarna filma Med štirimi stenami in Rezine časa, ki sta bila predvajana na številnih mednarodnih festivalih in glasbeni spot Vortex; zdaj pripravlja dokumentarni film Nevidni teritorij o Marku Peljhanu in kratki film Hitro/počasi.
Sodelovala je pri projektu Videodokument in pripravi programov video umetnosti v slovenskem prostoru.
Deluje kot samostojna ustvarjalka režiserka in novinarka.na področju kulture.

Barbara Borčič
Umetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA--Ljubljana. Umetniški vodja ljubljanske Galerije Škuc (1982--1985). Na področju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT.

Boris Buden
Boris Buden je filozof, raziskovalec in pisec o umetnosti, kulturi in politiki. Po začetnem delovanju v Zagrebu od leta 1990 živi in dela na Dunaju. Bil je urednik zagrebškega časopisa Arkzin, trenutno je eden od urednikov dunajskega časopisa Springerin. Sodeloval je pri številnih projektih, mdr. na platformah Dokumente 11 na Dunaju, v New Delhiju in Kasslu. Prevedel je več knjig (mdr. Freuda, Helmuta Dahmerja ...), objavil številne tekste (mdr. v Poletu, Quoromu, Feral Tribune ...) in izdal tri knjige (zbirko političnih in kulturno kritičnih esejev Barikade leta 1996, razširjeno izdajo Barikade 2 leta 1997 in knjigo esejev kulturne in družbene kritike Kaptolski kolodvor leta 2001).

Ješa Denegri
Umetnostni kritik in profesor sodobne umetnosti v Beogradu, kjer je končal Višjo pedagoško šolo, kasneje pa je doktoriral na Filozofski fakulteti v Beogradu. Od leta 1965-1989 je bil zaposlen v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu. Bil je član uredništev časopisov Umetnost, arhitektura-urbanizem in Spot ter glavni urednik revije Moment. Organiziral je številne razstave, bil kustos za Jugoslavijo na Bienalu mladih v Parizu in Beneškem bienalu.

Neven Korda
Ima neodvisno Čisto video prakso. Z videom se je srečal v začetku osemdesetih, kot član gledališke skupine FV 112/15, takoj ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna neprofesionalna video oprema.
Je soustanovitelj in kreativni vodja FVVidea, neodvisne video produkcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih video projektov.
Do konca osemdesetih je bil član skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih ter režiser video spotov.
Svojo zgodbo na področju umetniške video produkcije je nadaljeval v devedesetih skupaj z Zemiro Alajbegović.
(http://www.internet-portfolio.org/zanka/)
V tem obdobju je delal tudi kot video montažer, avtor TV podob, režiser in realizator.
Novembra 2001 je izvedel sestavljeni multimedijski dogodek ZBOGOM VIDEO (http://www.zavod-zank.si/korda/zbogom)
Je avtor z dolgo in raznoliko video izkušnjo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča predvsem formam, ki rabijo živo interakcijo videa in računalniško posredovanje.