|
Konceptualna umetnost 60-ih in 70-ih let
PREDAVATELJI
Igor Zabel
Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in leta 1989 končal magistrski študij primerjalne književnosti. Od leta 1986 dela kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Pripravil je več razstav ter delal kot strokovni sodelavec in svetovalec pri domačih in mednarodnih projektih, npr. Nerazložljiva navzočnost, Kustosova delovna soba, Ljubljana, 1997 (kustos); 33. Zagrebški salon, Zagreb, 1998 (kustos); 2000+ - The Arteast Collection, Ljubljana, 2000 (član skupine kustosov); Aspects/Positions, Dunaj, 2000 (član skupine kustosov); Manifesta 3, Ljubljana, 2000 (koordinator); Oko in njegova resnica, Ljubljana, 2001 (kustos),... Objavil dve knjigi esejev o sodobni umetnosti (Vmesni prostor: Eseji o delu Emerika Bernarda, Krt, Ljubljana 1991; in Speculationes, Studia Humanitatis (Minora), Ljubljana 1997) in več razprav in člankov v slovenskih in tujih katalogih in revijah (mdr. Art Journal, Art Press, Index, Moscow Art Magazine). V zadnjem času objavil tekste mdr. v naslednjih publikacijah: Connected Cities, Duisburg, 1999; After the Wall, Stockholm, 1999; L'autre moitie de l'Europe, Pariz, 2000; Words of Wisdom, New York, 2001; Ausgeträumt..., Dunaj, 2002.
Lilijana Stepančič
Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz ekonomije, umetnostne zgodovine in sociologije. Kot kustosinja dokumentalistka je delala v Obalnih galerijah v Piranu in nato kot kustosinja v Moderni galeriji v Ljubljani. Med letoma 1993-97 je bila direktorica Sorosovega centra za sodobne umetnosti - Ljubljana. Od leta 1997 do 2000 je bila direktorica Zavoda za odprto družbo - Slovenija. Od leta 2001 je direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Je članica več slovenskih in mednarodnih komisij za likovno umetnost.
Miško Šuvaković
Bil je soustanovitelj konceptualne Skupine 143 (1975-1980), soustanovitelj in sodelavec neformalne umetniške in teorijske institucije "Zajednica za Iztraživanje Prostora" (1982 - 1989).Od 1988 član je Slovenskega društva za estetiko. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu na temo "Analitička filozofija i teorija umetnika". Predava estetiko in teorijo umetnosti na Fakulteti glasbene umetnosti in na Interdisciplinarnih postdiplomskih študijah Univerze umentosti v Beogradu. Zasnoval je predmete: "Teorija digitalne umetnosti" in "Studije izvođačkih umetnosti" na Interdisciplinarnih postdiplomskih študijah Univerze umentosti v Beogradu. Bil je ali je urednik raznih časopisov. Je avtor številnih publikacij s področja vizualne in glasbene umetnosti.
László Beke
Leta 1968 je diplomiral iz umetnostne zgodovine na univerzi ELTE v Budimpešti. Po diplomi je do leta 1986 delal kot raziskovalec na področju umetnostne zgodovine pri Raziskovalnem inštitutu za umetnostno zgodovino madžarske Akademije znanosti in umetnosti. Med letoma 1987 in 1988 je predaval umetnostno zgodovino na univerzi Lumiere Lyon 2 v Franciji. Med letoma 1988 in 1995 je bil zaposlen kot glavni kustos za umetnost 19. in 20. stoletja v Narodni galeriji v Budimpešti, od leta 1990 pa je profesor interdisciplinarnega študija na Akademiji za likovno umetnost v Budimpešti. Od leta 1995 je generalni direktor Műcsarnok, Palace of Art, v Budimpešti. Je avtor številnih publikacij s področja sodobne umetnosti.
Antje von Graevenitz
Je predavateljica zgodovine umetnosti 20. stoletja na Univerzi v Kölnu. Leta 1972 je na Univerzi v Münchnu doktorirala z dizertacijo o baročni ornamentiki 17. stoletja na Nizozemskem. Je avtorica številnih prispevkov o zgodovini moderne umetnosti, ki so bili objavljeni v znanstvenih revijah, umetnostnih časopisih in katalogih, medtem ko svoje umetnostne kritike objavlja v nemških in nizozemskih časopisih. Njena specializacija so antropološke teme, v okviru katerih je pisala predvsem o ritualih v umetnosti (npr. Beuys, Duchamp in Bruce Nauman) in o performansu. Živi v Amsterdamu in Kölnu.
Charles Harrison
Z zgodovino, kritiko in produkcijo umetnosti se ukvarja že od 60tih let, s skupino Art&Language pa sodeluje že več kot 25 let. Je avtor knjige Essays on Art &Language (1991) in Modernism (1997), skupaj s Paulom Woodom pa je uredil antologiji Art in Theory 1900-1990 (1992) ter Art in Theory 1815-1900 (1998). Skupaj z Michaelom Baldwinom and Melom Ramsdenom je avtor knjig Art and Language in Practice Vol 1: Illustrated Handbook in urednik Vol 2: Critical Symposium (obe 1999). Kot kustos je pripravil razstavo When Attitude becomes Form, ICA, London, 1969; Idea Structures, Camden Arts Center, 1971. O moderni umetnosti je predaval v Angliji, Evropi in ZDA. Je profesor zgodovine in teorije umetnosti na Open University v Angliji ter izredni profesor zgodovine umetnosti na University of Texas v Austinu, ZDA.
|