|
Geopolitika in umetnost
PREDAVATELJI
Charles Harrison
Z zgodovino, kritiko in produkcijo umetnosti se ukvarja �e od 60tih let,
s skupino Art&Language pa sodeluje �e ve� kot 25 let. Je avtor knjige Essays on Art &Language (1991) in Modernism (1997),
skupaj s Paulom Woodom pa je uredil antologiji Art in Theory 1900-1990 (1992) ter Art in Theory 1815-1900 (1998). Skupaj z Michaelom Baldwinom
and Melom Ramsdenom je avtor knjig Art and Language in Practice Vol
1: Illustrated Handbook in urednik Vol 2: Critical Symposium (obe 1999). Kot kustos je pripravil razstavo When Attitude becomes
Form, ICA, London, 1969; Idea Structures, Camden Arts Center,
1971. O moderni umetnosti je predaval v Angliji, Evropi in ZDA. Je profesor
zgodovine in teorije umetnosti na Open University v Angliji ter izredni
profesor zgodovine umetnosti na University of Texas v Austinu, ZDA.
Eduard Muka
Leta 1991 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Tirani, kjer od
leta 1995 dela kot asistent. Od leta 1999 je direktor Mednarodnega kulturnega
centra (International Center of Culture) v Tirani. Predstavil se je na
ve� skupinskih in samostojnih razstavah, npr: Spring 98, National
Gallery, Tirana, 1989; Untitled, one man show, National Gallery,
Tirana,1996; Riorientim, Porcelain Factory, Tirana,1997; Translocation,
new/media art, Vienna, Austria,1999. Pripravil je razstav, mdr.: 1997, Riorientim, Porcelain Factory, Tirana,1997; Welcome to Wonderland,
National Gallery, Tirana, 1998; Onufri 98 - Permanentna nestabilnost,
National Gallery, Tirana, 1998; Albania Today, Albanian Pavilion
in 48th edition of Venice Bienalle, 1999; Albanische Kunst Heute,
Haus am Lutzwoplatz, Berlin, Germany, 1999. Predava in objavlja tekste
o sodobni umetnosti, mdr.; Albanian Contemporary Artists (katalog
Manifeste 2), Albania Today - The Time for ironic Optimism (Katalog
albanskega paviljona bene�kega Bienala).
Jaroslav Andel
Deluje kot neodvisni raziskovalec in kustos. Pripravil je ve� razstav, npr.:
The Artistic Avant-garde in Czechoslovakia 1918-1938, IVAM, Valencia
1993; The Dawn of Magicians: From Mediumistic Drawings to Cyberspace,
National Gallery in Prague, 1996; Painting the Universe: Franti�ek
Kupka, Pioneer in Abstraction, Dallas Museum of Art, Kunstmuseum Wolfsburg,
National Gallery in Prague, 1997-98. Med leti 1996 in 1998 je bil direktor
Centra za moderno in sodobno umetnost znotraj Narodne Galerije v Pragi.
Trenutno pripravlja razstavo o rojstvu abstraktne umetnosti. �ivi
in dela v New Yorku in Pragi.
Du�an Rutar
Diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi
doktoriral z razpravo o Freudovem konceptu Onega. Pet let je na Filozofski
fakulteti vodil sekcijo za teoretsko psihologijo. Sedaj je predavatelj
na kamni�ki gimnaziji, kjer pou�uje psihologijo in psihoanalizo. Ustanovil
je Freudovski klub, v katerem predava klasike psihoanalize. Bil je koordinator
podiplomskega programa iz teorij in politik telesa, ki ga je izvajal Institutum
studiorum humanitatis, sedaj sodeluje v podiplomskem izobra�evanju Fakultete
za podiplomski humanisti�ni �tudij, Ljubljana. Nekaj �asa je kot zunanji
sodelavec pou�eval na Filozofski fakulteti izbirni predmet psihoanaliza
in epistemologija. Je urednik �asopisa za socialne �tudije AWOL.. Poleg
drugih knjig in publikacij je avtor: Telo in oblast: sociologija in
filozofija telesa v XIX. in XX.stoletju, Ljubljana 1995; Freudovi
duhovi: filozof proti kapitalizmu, Ljubljana 1996; Tri razprave
o teoriji hendikepa, Ljubljana 1996; Freud proti pape�u,Ljubljana
1996; Uvod v postmoderno psihologijo, Ljubljana 1997; Freudovi
duhovi 2: filozof proti kapitalizmu, Ljubljana 1997, Freudovi
duhovi 3, Ljubljana 1999, Teolo�ki spisi, Ljubljana 1999.
Marko Peljhan
1969 rojen v �empetru pri Gorici, �ivi v Los Angelesu, Rigi in Ljubljani. Leta 1995 je ustanovil tehnolo�ko vejo Projekta Atol PACT SYSTEMS in soustanovil LJUDMILO. Je koordinator mednarodne iniciative INSULAR TECHNOLOGIES (www.insular.net) in projekta MAKROLAB (makrolab.ljudmila.org), kot tudi koordinator poletov za umetni�ke projekte v brezte�nosti skupaj z moskovskim Centrom za urjenje kozmonavtov Jurij Gagarin in konzorcijem MIR (Microgravity Interdisciplinary Research). Izumil in usklajeval je tudi proizvodnjo mobilnega medijskega laboratorijskega projekta, Transhub-01, ki je bil prvi� realiziran kot MOBILATORIJ in zdaj uspe�no deluje. Od leta 2002 je profesor na University of California v Santa Barbari.
Borut Vogelnik
Leta 1983 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je ustanovni
�lan skupine Irwin, v kateri deluje vse od leta 1983.
C�lin Dan
Magistriral je iz umetnostne zgodovine in teorije. Do leta 1994 je deloval kot svobodni
kritik, kustos, urednik in profesor umetnostne zgodovine. Leta 1990 je
soustanovil SubReal. Sodeloval je na �tevilnih razstavah, npr.:
Istanbul Biennial, 1992; Venice Biennial/Aperto, 1993; Sao
Paulo Biennial, 1994; OSTranenie, Bauhaus Dessau, 1995; Neuer
Berliner Kunstverein; Manifesta, Kunsthal Rotterdam, 1996; Beyond
Belief, Museum of Contemporary Art, Chicago/Institute of Contemporary
Art, Philadelphia, 1996/1997; Ludwig Forum f�r Internationale Kunst, Aachen;
SITE Santa Fe, Santa Fe, NM, 1997; Ars Electronica, Linz; Berlin
Biennial; Dutch Electronic Arts Festival (DEAF 98), Rotterdam,
1998; Synworld, Museumsquartier Vienna; Venice Biennial
(Romunski paviljon), 1999; Zentrum f�r Kunst und Medientechnologie (ZKM),
Karlsruhe, 1999. Je prejemnik �tevilnih �tipendij: J.P.Getty Fellowship
for research in art history, 1993; Philip Morris Kunstf�rderung,
1996 in sodeloval v ve� programih artist-in-residence: K�nstlerhaus
Bethanien, Berlin, 1995; Akademie Schloss Solitude, Stuttgart, 1997; V2_Lab
for the Unstable Media, Rotterdam, 1998; Schloss Pl�schow/Mecklenburgisches
Kunstverein, Pl�schow, 1999; Kulturkontakt, Vienna, 1999.
|