tečaj za kustose sodobne umetnosti: tečajniki / potovanja / programski sodelavci / razstava /

Eda Čufer
Pogovor z Dušanom Rutarjem

Kako je prišlo do tega, da ste se kot intelektualec - teoretik in pedagog začeli ukvarjati s teorijo in kulturo invalidov?

Vse se je začelo ob koncu prejšnjega desetletja in na začetku 90-ih, ko sem se udeležil nekega kongresa v Pragi. Takrat je bila Evropa še močno razdeljena na Vzhodno in Zahodno. Zahodnjaki so takrat prišli ponujat Vzhodnjakom neko novo doktrino, in sicer doktrino mrež, pomen ustanavljanja mednarodnih mrež, pomen horizontalnega povezovanja, deinstitucionalizacijo itn. Takrat se mi je porodila ideja. Odločil sem se sicer, da nočem biti udeležen v tem trenju med Vzhodom in Zahodom, ki se mi je zdelo zelo paternalistično, toda kljub temu sem iz srečanja potegnil spoznanje, kako je morda čas, da tudi pri nas začnemo drugače razmišljati o invalidih. Takrat sem napisal nekaj člankov o tem in počasi sem začel razvijati koncept, imenovan teorija hendikepa. Rezultati so bili presenetljivi. Prva stvar, ki se mi je zgodila, je bila, da so me na sodišče spravili sami invalidi, in ta proces še danes ni razrešen. Poleg tega smo ustanovili društvo YHD (Youth Handicapped Depriviliged), katerega namen je gojiti teorijo in kulturo hendikepa. Danes ima društvo svoj prostor v stavbi Lovci na Metelkovi. Poleg tega sem imel svoj podiplomski program na univerzi ISH (Institutum studiorum humanitatis). Danes programa ni več, dokler pa je bil, so v okviru le-tega magistrirali štirje študenti. Zdi se mi, da se danes teorija hendikepa zelo dopolnjuje s humanističnimi študijami in to polje skušam razvijati. Izdajamo tudi svoj časopis Awol.

Večino sredstev, ki jih imamo na voljo v društvu (mimogrede, sploh niso tako majhna), dobimo iz tujine, to pa pomeni, da smo vsaj delno neodvisni od prostora, v katerem delujemo. S temi sredstvi smo se lotili projekta usposabljanja asistentov za delo z invalidi. V našem društvu je okrog sto posameznikov in gre nam predvsem za preseganje getoizacije. Zdravi posamezniki, ki se vključujejo v delo in življenje z invalidi, so zelo pomembni. Na Metelkovi, kjer imamo svoje prostore, so tudi druga društva. Pred kratkim so me člani Magnusa povabili, da jim predavam, in na tem predavanju so se kar naenkrat poleg homoseksualcev med publiko znašli tudi moji prijatelji, invalidi na vozičkih ter ženske.

Vaše predavanje v sklopu predavanj o geopolitiki in umetnosti se je zelo razlikovalo od drugih, ki so zelo pestre teme obravnavala z zornega kota umetnosti. Kako v skupnosti invalidov prakticirate umetnost in teorijo? Kaj je umetnost in kultura v tem kontekstu?

To je zelo težko vprašanje. Pred kratkim sem gledal reprodukcije slik španske umetnice Fride Khalo, ki je bila invalidka in je pogosto upodabljala sebe. Obstaja slika, na kateri se je upodobila z zlomljeno hrbtenico. Zlomljena hrbtenica je zanjo stolp, na katerega je pripeta in ki se bo vsak čas prelomil. Khalo je ena redkih, ki jih poznam iz zgodovine in tudi cenim zato, ker ni patetična, ker prikazuje svoj hendikep na neki univerzalni način. Zdi se mi pomembno, da invalidi sprejmejo, da ne gre za to, da so nesrečni, ker so pač imeli smolo, da se je ravno njim to zgodilo, temveč za to, da s svojega partikularnega problema lahko pridejo do nekih univerzalnih spoznanj in odkrijejo mehanizme, ki regulirajo naša življenja. Slika, ustvarjena iz slikarkine travme, posredno govori o krhkosti mehanizmov, na katerih temelji človeški svet. Toda to so izjemno redki primeri. Veliko se ukvarjam s poezijo invalidov in praviloma je glas invalidov potopljen v svojo idiosinkratičnost in vsakršen poskus, da bi se odtrgali od tega, praviloma vodi v patos, obžalovanje, resignacijo in depresivnost. Prišla mi je na misel tudi knjiga, ko jo je napisal neki ameriški teoretik, učenec Derridaja, z naslovom Proteza, v kateri na nepresegljiv način razpravlja o svojem odnosu z očetom. Oče je nosil protezo in avtor, njegov sin, na tem dejstvu razvije celotno teorijo ojdipovega razmerja na izjemno prefinjen način. Skratka, mislim, da se v našem Društvu za teorijo in kulturo hendikepa trudimo, da bi to kulturo sploh šele vzpostavili prav preko dialoga o teh vprašanjih.

V sodobni umetniški produkciji, ki se ukvarja s kulturo globalizacije in ki kot svoja izrazna sredstva pogosto uporablja najsodobnejšo tehnologijo, se zelo pogosto uporablja oznaka "connected body" ali "priključeno telo", ki kritično reflektira položaj človeka, ki potrebuje stroj, orodje, da bi lahko nemoteno deloval v sferi t. i. normalnosti informacijske dobe. To je mogoče inspirativna povezava, saj tudi profesionalna umetnost pogosto govori skozi patos in resignacijo ter v večini primerov le s težavo dosega distanco in univerzalnost.

Veliko sem se ukvarjal z vprašanji body arta in kibernetskega telesa ter cenim Stelarca in vse ostale umetnike, ki se ukvarjajo s tem. V življenju invalidov so takšni performansi običajna praksa. Povedal bom primer. Eden naših fantov je bil v kritičnem stanju in morali so ga priklopiti na respirator. Zanimivo je bilo, da si nihče ni upal k njemu, saj bi lahko vsak hip umrl. Sam sem se skušal z njim pogovarjati, in to je bila zame izkušnja, ki ni bila samo primerljiva s tistim, kar delajo omenjeni umetniki, temveč je bila seveda mnogo bolj realna. Ko Stelarc izvaja svoj performans, vse predvidi vnaprej, torej ni nemočen, fant pa je bil popolnoma v rokah naprave. In to je razlika: fanta je določala in vzdrževala pri življenju naprava, Stelarc pa vsaj do neke mere še obvladuje napravo, ki jo uporablja. Verjamem, da je lahko kibernetsko telo, kot sem ga opisal, v nekem okolju nosilec zelo osvobajajočih potencialov. Iz nemoči se lahko porodijo zelo močne ideje, zato me včasih prime, da bi pozval kakega umetnika ali akademika, da se postavi v takšno izkušnjo.

Že nekaj časa me preganja ideja, da bi se s svojimi kolegi na vozičkih za en dan postavili v izložbo. Šli smo v trgovino Nama in vprašali, če nam odstopijo izložbo, in bili so šokirani, pretreseni. Toda mogoče nam bo kdaj uspelo. Ljudje so pripravljeni iti v Kapelico, v Cankarjev dom (body art je danes trend), niso pa pripravljeni treh invalidov postaviti v izložbo. To je ta razlika. To je pač kontrola družbenih meja. Mogoče bi morali poskusiti s profesionalnim kustosom, da projekt vodi preko svoje galerije?

Teorija kot profesionalna dejavnost ima, tudi če obravnava marginalne teme, svoj jasno definiran družbeni prostor delovanja in tudi svoj trg. V tekstih, ki jih pišete, prepoznavam določene ideje, ki jih goji določen intelektualni krog, ki je tukaj v Ljubljani zelo močan. Kateri skupnosti pripadate? Svoji profesionalni skupnost teoretikov in teoretskemu trgu ali skupnosti invalidov, kjer se s teorijo ukvarjate iz izključno humanitarnih razlogov?

Moj odnos do te dileme se je v zadnjih letih zelo jasno izkristaliziral. Zapustil sem vse institucije, na katerih sem delal, od gimnazije, filozofske fakultete do ISH. To družbeno polje me ne zanima več. Umaknil sem se na Metelkovo in tam bom predaval, dokler se mi bo zdelo, da je prostor še odprt, da ni institucionaliziran. Ustanovil sem svojo, frojdovsko šolo. Ne zanima me popularnost. Zanimajo me neodvisni prostori, in če bo Metelkova postala preveč popularna in institucionalizirana, bomo poiskali nov neodvisen prostor. Verjamem, da je proizvodnja teorije možna samo v odprtem prostoru in samo toliko časa, dokler je odprt. In prepričan sem, da v okostenelem mehanizmu univerze teorija sploh ni možna. Uživam v "splendid isolation", kot bi rekel Freud.