te�aj za kustose sodobne umetnosti: te�ajniki / potovanja / programski sodelavci / razstava /

Du�an Rutar
Digitalna estetika, globalne podobe in etika novega tribalizma

Ve�inske teorije

�lovek je bistveno subjekt. Subjekt mi�ljenja. Od Descartesa do Freuda je zato logi�na pot, ki je ni mogo�e sesuti.(1) Biti subjekt mi�ljenja pomeni biti racionalno bitje. Mi�ljenje je vselej racionalno. Heglova Fenomenologija duha je absolutna knjiga. V njej je subjekt dobil dokon�no potrditev svoje narave.(2)

Subjekt mi�ljenja pa je tudi verujo�e bitje, ki nujno verjame vsaj dvoje. Prvi�. Bog vse ve oz. vse je pri bogu. Drugi�. Z verjetjem je mogo�e priti do katere koli vednosti, ki je pri bogu. Subjekt mi�ljenja torej veruje v boga. Tako Descartes. Freud se je z njim strinjal. V celoti. Le zakaj se ne bi.

Kako je mogo�e priti do vsega, kar je (pri bogu)? Samo preko boga. Razgla�amo torej, da bog ponovno mora biti. �e ho�emo, da bi sploh kaj bilo.

Iz uvodnega razmi�ljanja moramo sklepati �e takole: nekaj mora omejevati �lovekovo verjetje oz. svobodo, saj razli�ne vednosti ne morejo biti enakovredne oz. enako dobre. To pomeni, da se mora �love�ko bitje kot subjekt mi�ljenja truditi, da pride do najbolj�ega spoznanja, ne pa se zadovoljiti s katerim koli. Obstajati mora razlika v spoznanju, pri kateri je treba vztrajati. In kako je mogo�e vztrajati?

Mo� za vztrajanje pride od verjetja v boga. Prav verjetje vanj omogo�a samozaupanje in vztrajanje, ki je najprej vztrajanje v svojem telesu, saj je ta pogoj vsake subjektivnosti. [Stroji, na katere se priklju�i, pridejo kasneje.] Napor pri tem kajpak ni majhen, kajti bog �love�kemu bitju neposredno ni�esar ne sporo�a, saj je nem. �e ve�: v bogu ni izdelanih vednosti, ampak so le mo�nosti zanje. Izdelati jih mora �love�ko bitje samo. Pri tem lahko uporablja le verjetje in ni� drugega. Lahko se tudi priklju�i na stroje, a v bistvu to ni�esar ne spremeni.

Z verjetjem v boga torej lahko pridemo do dobre vednosti, medtem ko slabo zavra�amo. �e ve�: do nje tudi moramo priti. Kaj je torej dobra vednost?

Preden pridemo do dobre vednosti, moramo vpeljati razlo�ek.

Obstaja ve�inska vednost in obstaja manj�inska vednost. Obstaja tudi znanje: ve�inska vednost je ob�e znanje in je informiranost. Manj�inske vednosti v glavnem ni.

�ivimo v obdobju informacij in podatkov, ne pa vednosti in teorij. Obstajajo zgolj ve�inske teorije. Tako pravita in dokazujeta Deleuze in Guattari. Prepri�ljivo. In kaj so ve�inske teorije, kako jih prepoznamo? Bomo videli.

Obstajajo tudi manj�inske teorije. Tudi o njih govorita Deleuze in Guattari.(3) Zelo prepri�ljivo. Ponovno. Vpra�anje: Ali so manj�inske teorije povezane z nastajanjem in ohranjevanjem dru�benih manj�in in marginalnih dru�benih skupin? So morda teorije o manj�inah in marginalcih? Poglejmo najprej, kaj so ve�inske teorije.

Ve�inska vednost

Nenehno kro�i v dru�benem polju, se �iri in reproducira. Nastala je kot serija metamorfoz, ki se naseljujejo v polju kot metastaze. V sodobnem svetu so se odlo�ili, da morajo vsi dr�avljani v �ole. Celo znanstveniki so z zadovoljstvom pograbili to odlo�itev, kajti spoznali so, da se jim ponuja novo in mo�no orodje, s katerim bo mogo�e �iriti ve�insko vednost in se popularizirati. Danes smo so�asno �alostne pri�e te popularizacije in nemo�ni znanstveniki, saj vemo, da ljudje verjamejo v napa�nega boga. Zaslepljeni verjamejo, da jim �ole, ob�ila in druge institucije dajejo dovolj relevantnih informacij, znanja in dobre izobrazbe. V dolo�enem smislu imajo sicer prav: ljudje dobivajo vedno ve� ve�inske vednosti.

Na drugi strani pa moramo upo�tevati, da je ve�inska vednost konformisti�na. Kot taka je �e davno izgubila emancipatori�no mo� in potenciale. Spremenila se je v ideolo�ko prakso, danes pa zlasti slu�i kapitalu, katerega osnovna zmo�nost je transformacija vsake informacije ali podatka v nekaj koristnega in dobi�konosnega. To zmo�nost kapital uporablja �e od samega za�etka.

Teorije, ki govorijo o globalizaciji sveta, so v teh �asih ve�inske. Splo�no so raz�irjene in sprejete. Po na�elu vem, da drugi verjamejo, da je tako. Vrabci zato �e �ivkajo, da je svet na za�etku XXI. stoletja informacijska vas in da kapitalizem prodira v vse pore �ivljenja. Nih�e ni izvzet, nih�e ni zunaj, nih�e ni zase, vse je povezano v globalne mre�e. Zunaj kapitalizma in globalnih mre� preprosto ni mogo�e biti.(4)

"Naravnih" ljudi ne ljubimo preve�, kajti va��ani odhajajo zgodaj spat, en drugemu zavidajo in so polni ljubosumja. Ali to pomeni, da so vsi polo�ili oro�je in pokleknili pred vsemogo�nim kapitalom? Prekmalu.

Ozrimo se za trenutek na film z naslovom Trumanova predstava. V njem lahko opazujemo, kako je svet zaprt. Opazujemo, kako je, �e je svet zaprt. In kako je?

Najprej bi radi poudarili, da Trumanov svet ni naravna vas. Njegov svet je popolnoma umeten, narejen pa je bil na osnovi dolo�ene vednosti. Namen je bil pri tem jasen in o�iten: hoteli so novo, sve�o in originalno televizijsko nadaljevanko. Predstava mora biti alternativna, druga�na, originalna in popolna. Seveda. V ta namen so ustvarili umeten in "nerealen" svet, tehnosvet, kibersvet, v katerem so do potankosti simulirali realnost.

[ Seveda bi se lahko vpra�ali, zakaj so verjeli, da potrebujejo tako simulacijo, in zakaj je razumno, �e jo ustvarijo.] Za svojo stvaritev so potrebovali armado delavcev in pomo�nikov. In velikansko koli�ino denarja, seveda. Z vsem tem so ustvarili nov tehnolo�ki svet, v katerem so dobesedno vsak detajl Trumanovega �ivljenja koordinirali nevidni asistenti. Trumanovo �ivljenje je bilo na neki na�in ustvarjeno �e vnaprej, �eprav je bilo v njegovi vsakdanjosti vse videti spontano. Koordinacija med soustvarjalci njegovega kibernetskega sveta je bila popolna in absolutna.

V takem svetu, ki ga je bila zapolnjevala simulacija, je bilo mogo�e uresni�iti �isto vsako fantazmo. Do potankosti je bilo mogo�e oblikovati novo �love�ko �ivljenje. Vse je bilo ustvarjeno, kajti vse je bilo mogo�e programirati in nato �e ustvariti. In ustvarili so vse: delovne dneve, "prosti" �as, ljubezen, spolno �ivljenje, prijateljstvo, zaposlitev itd. Vpra�ati se smemo, kako je bilo mogo�e kreirati �love�ko �ivljenje v vseh detajlih. Ali je kaj takega sploh mogo�e? Odgovor je precej preprost: je mogo�e, kajti ustvarjalci filma in njihovi pomo�niki so poznali �eljo gledalcev. Vsi vemo, da upravniki ob�il gledalcem, bralcem in poslu�alcem ponujajo natanko tisto, kar ti pri�akujejo. Ne ponujajo ni�esar, �esar t. i. drugi ne �elijo.

In kako vedo, kak�na je narava �love�ke �elje? So morda prebirali Freuda, Lacana, Derridaja? Ne, niso, vendar preprosto intuitivno in spontano vedo, kako se �elji stre�e. A kako je mogo�e, da to vedo? Vedo zato, ker je v svetu, v katerem �ivimo, �love�ko �ivljenje predvidljivo. Zlahka zvemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, �e le prisluhnemo lastnim dru�benim refleksom. Ti so zanesljivi, zato lahko uporabljamo analogije: �e nam je v�e� X, bo gotovo v�e� tudi drugim itd. Moja �elja je �elja drugih, velja pa tudi obrnjeno. Ljudje, ki ne verjamejo v re�i, v katere verjamemo sami, so drugi od drugih in so tujci. Kot taki so druga�ni. In obstajajo druga�ni ljudje, ki �ivijo v druga�nih in oddaljenih svetovih, ki jih ni mogo�e simulirati in ustvarjati.

Toda ve�inski ljudje verjamejo natanko to, kar verjamemo tudi sami. In tudi �e ne verjamejo, je vselej mogo�e, da bodo za�eli verjeti v to, v kar verjamemo sami. Javna ob�ila so bila ustvarjena natanko v ta namen, kajti ve�inski ljudje so refleksna in spontana bitja. �e �e niso v tem trenutku, bodo gotovo v prihodnosti. Na to lahko ra�unamo.

Kibernetski svet je umeten, so�asno pa je tudi popolna simulacija in realizacija �love�ke �elje. V kibernetskem svetu je �elja vselej �e zadovoljena. Narejen je kot simulacija ve�inskih prepri�anj: re�iser filma o Trumanu spontano verjame, da gledalci verjamejo to in ono, so�asno pa ve, da so njihova prepri�anja pravilna in utemeljena. Nadaljevanje zgodbe je preprosto: re�iser gledalcem ponudi, kar resni�no �elijo in pri�akujejo. �e pred tem je ustvaril izdelek, ki ga bo ponudil, in njegova naloga je bila �e enkrat �isto preprosta: paziti mora le �e na to, da se zgodba ne bo prekinila in sesula. Zgodba se mora nadaljevati gladko in brez prekinitev. Ko so ljudje zadovoljni s tem, kar so dobili, se krog sklene: zdaj ljudje "zares" �elijo, kar so dobili, so�asno pa "zares" verjamejo v to, kar je bila na za�etku zgolj domneva.

To je bila kratka pripoved o naravi na�ega sodobnega �ivljenjskega prostora. Povejmo �e besedo ali dve o naravi na�ega �ivljenjskega �asa.

Vsi �ivimo v pastoralnih �asih, v katerih igra odlo�ilno vlogo krotko telo, kot ga je imenoval Michel Foucault.(5) Krotko telo kajpak spremlja krotka du�a: ko se podreja telo, se podreja tudi du�a. Druga�e ne more biti, �eprav obstaja mo�nost razhajanja, ko se telo navidez sicer ukloni, vendar du�a �aka na primeren trenutek za pobeg. A v dana�njih �asih je takega razhajanja vse manj in manj. Odlo�ilni razlog je br��as ta, da infinitezimalna oblast nad telesom, kot jo je imenoval Foucault, ne oblikuje samo telesa in du�e, ampak tudi okolje. Tako kot v Trumanovem primeru. Torej ni nadzorovano le telo, nadzorovano mora biti tudi okolje. To je ustvarjeno, ustvarjeno pa je tudi telo. Ustvarjena je seveda tudi du�a. Vse je ustvarjeno. Kako tudi ne: vse druga�no kot ustvarjeno niti ne more biti.

Sodobno okolje je vse bolj virtualno, tehni�ko in tehnolo�ko posredovano. Je kibernetsko, digitalizirano, posredovano s stroji, z ra�unalniki, vmesniki, s �ipi. Okolje zato ni ve� realno, ampak je hiperrealno, kar pomeni, da je povsem lo�eno od realnosti, ki je implodirala, pogreznila se je vase in izginila. Za hiperrealnost je zna�ilna nenavadna enodimenzionalnost, kot bi dejal Marcuse, in enozna�nost. V hiperrealnem svetu je vsak objekt natanko to, za kar ga imate. Nobene dvoumnosti ni ve�, nikakr�na transcendentalna redukcija ni ve� potrebna, da bi pri�li "nazaj k stvarem". Te so �e tukaj.

Vse je prijazno, vse gladko te�e, za vse je poskrbljeno, komunikacija je �ista, brez motenj, zatikanj, problemov, kontradikcij, protislovij. V hiperrealnem svetu so vsi Vsi, in Vsi so le zato, ker je Truman Eden. Brez Trumana ne bi bilo spektakla, ne bi bilo simulakra, ne bi bilo simulacije, ne bi bilo ni�esar. Vse je bilo narejeno izklju�no zanj. Samo pomislite: svet, narejen zgolj za enega samega �loveka.

In Trumanu nikoli ne pade na misel, da je v "njegovem" svetu karkoli "narobe", "problemati�no", "spotakljivo". Svet, v katerem �ivi posameznik, tako ali tako ni "njegov". Vselej je ob�i. Torej bi se �lovek moral spra�evati, "�igav" potem svet sploh je.

A tu je �e te�ava: Truman se nikoli ne spra�uje. V nekem smislu je povsem zadovoljen: v "njegovem" svetu je vse na pravem mestu. Torej je spra�evanje povsem odve�, nesmiselno. Spra�evanje je izginilo, kot je izginila realnost. Izginilo je skupaj z njo. Tudi vznemirjenost je izginila, izginili so diskurzi, izginilo je razmi�ljanje, spra�evanje. Subjekta mi�ljenja ni ve�.

Ko ni ve� realnosti, je le �e njena simulacija. Truman �ivi v simuliranem svetu: kot popolna realizacija fantazmatskega objekta. Hkrati je vse: objekt, nevtralno bitje, normalen �lovek, zadovoljne�, povpre�ne�, utele�enje statisti�ne manipulacije, prilagojen �lovek, jaz, oseba, osebnost. Ne spra�uje se o ni�emer, ampak preprosto �ivi vsakdanje �ivljenje. Tukaj in zdaj: brez preteklosti in brez prihodnosti. Ne beli si las, ne vznemirja se, tro�i dobrine in �teje ure do smrti. Hodi v slu�bico, ki jo opravlja korektno, po predpisih, kot je treba. V njegovem �ivljenju je vse, kot je treba. Nobena stvar ni tako, kot ni treba.

Obstaja pa naklju�je. Hvala bogu! Naklju�je je prese�ek, element, ki ga ne zajame nobena statistika, noben model, nobena simulacija, noben kibernetski svet. Je onkraj vsakega predvidevanja, kalkulacije in na�rtovanja, zato ga tudi ni mogo�e zajeti. �e enkrat, hvala bogu!

Za oblikovanje simuliranega sveta je vsekakor potreben objekt, ki ga je mogo�e modelirati in simulirati. Objekt je zaradi tega umetno ustvarjen, saj realnega objekta ni mogo�e modelirati. Ni ga mogo�e in ni ga treba. Toda izid modeliranja je nenavaden: ko je umetni objekt mogo�e modelirati, ga je tudi treba. Vedno znova. Imperativ. Zares nenavadno. Zakaj ta imperativ? Ali niso neko� govorili o tabuju incesta, ki da �ele zares omogo�a obstoj sveta oz. realnosti ter objektov?

Manj�inske teorije

V simuliranih svetovih ni tabuja incesta. Je simulacija sveta incest? Je nekaj, �esar ni mogo�e narediti? A �e ni mogo�e, kako jim je uspelo? Ustvarili so nov svet in �e vedno ga ustvarjajo: hiperrealni svet. Nov svet brez tabuja. Toda ne, novega sveta ne bi bilo, �e ne bi bilo nevednega Trumana. Ko ta pridobi vednost, ko j� z drevesa spoznanja, do �esar pride po �istem naklju�ju, odide, zapusti umetni in samo zanj ustvarjeni svet. Ali je nevedni Truman Adam? Adam Kadmon, nevedni �lovek. Je nevedni �lovek sploh �lovek? In kaj je najmanj�a vednost, ki jo moremo pripisati �love�kemu bitju? Ki jo moramo. �e en imperativ.

V filmu, ki ga obdelujemo, je sicer vse videti spontano, �eprav obstaja vnaprej�nji dogovor med protagonisti, kaj se ne sme zgoditi. Obstaja torej dolo�ena meja, ki jo je prepovedano prestopiti. Zlasti pa se ne sme zgoditi naklju�je, ki pa se v resnici zgodi. Zgodi se namre� nepredvidljivo sre�anje med mo�kim in �ensko. To je edino sre�anje, ki ima realni status. Takoj je kajpak jasno, da bo moral razpasti bodisi umetni bodisi realni svet. Oba ne moreta obstajati in obstati.

�eprav je film fikcija, gre v Trumanovi predstavi za NA� svet, le da tega no�emo priznati. Svet je dobesedno zaprt, je simulirana realizacija fantazme o pristnih med�love�kih odnosih in o prijaznem svetu, zato se Truman �isto na koncu kot Kri�tof Kolumb z jadrnico Santa Maria na obzorju zaleti v » nebo« . Zleze z jadrnice in se odpravi po stopnicah do vrat, na katerih pi�e » izhod« . Truman na koncu izstopi iz simuliranega sveta in tega mu ne more prepre�iti niti bog. Ne zapre vrat, tako kot v znani zgodbi, ki jo je spisal Sartre, ampak odide. Zapusti prijazni svet, v katerem je bilo �isto vse narejeno samo zanj.

Truman postane subjekt.

Film Trumanova predstava je film o emancipaciji, ki ni ni� drugega kot osvoboditev �elje. Pri tem moramo seveda potegniti ostro lo�nico med tem, kar vsakdanja zavest razume kot osvobajanje �elje, in tem, na kar mislimo sami.

Osvobajanje �elje ne pomeni trganja �eleznih spon in jeklenih verig, zaradi katerih smo kot osebnosti in psiholo�ki ljudje nemo�ni ujetniki krutega okolja, ki ne dovoli, da bi �iveli polno ter neposredovano avtenti�no �ivljenje. Samo pomislite na t. i. seksualno revolucijo v �estdesetih letih XX. stoletja. Kaj je prinesla? Nikakr�nega osvobajanja �elje, ampak perverznosti, �e ve�jo tesnobo, nebrzdanost, prisilo k ponavljanju. Osvobojeni so bili goni, ne pa �elja. Tudi drugim marginalcem, ki so se osvobajali, se ni godilo dosti bolje.

V tem pa je paradoks, kajti goni so vselej osvobojeni, saj jih sploh ni mogo�e ujeti in zapreti. Goni vedno dose�ejo svoj cilj, zato jih ni potrebno osvobajati. Z �eljo je kajpak druga�e. Vedno je ujeta v fantazmatski scenarij: zunaj njega je preprosto ni. Osvoboditev �elje zato pomeni razpust imaginarija, ki prina�a ter zagotavlja ugodja. �elja potem sicer ne bo ni� bolj » svobodna« , kot je bila pred tem, zgodilo pa se bo nekaj drugega. Pomembnej�ega.

Razpust imaginarnega scenarija omogo�i soo�enje s pogoji �elje. Njen osnovni pogoj pa je manko v Drugem, kar pomeni, da se subjekt, ko razpusti fantazmo, soo�i z mankom kot vzrokom �elje. Emancipacija je zato tudi separacija: prepoznavanje prave narave Drugega in oddaljitev od domnevno nekastriranega Drugega. In �ele separacija omogo�a tako subjektovo delovanje, ki proizvaja emancipatori�ne u�inke. Ne gre za boj med mo�kimi in �enskami, na primer, ampak za neprekinjeni boj zoper imaginarije oz. umetno ustvarjene svetove in oblastne odnose. Saj �enske ne morejo izstopiti iz odnosov, da bi » bile« emancipirane. Subjekt zaradi manka biti niti ne more biti. Subjekt je namre� ni�, medtem ko je njegova identiteta le metonimi�ni poskus, da bi nekako razre�il zagato z » biti« in jo napolnil z vsebino. Ni torej res, da nekateri ljudje �ivijo bolj avtenti�no kot drugi. Ne, problem je drugje.

Problem je v naravi oblastnih in imaginarnih dru�benih odnosov. Zaradi njih in samo zaradi njih so nekateri ljudje v takem polo�aju, da imajo vsega dovolj, medtem ko drugi nimajo ni�esar. Boj proti nepravi�nostim, ki jih proizvajajo oblastni odnosi, je zato boj za emancipacijo. Ni torej boj zoper druge ljudi in njihove nenavadnosti, ampak boj proti na�inom in vzvodom, ki vzpostavljajo dolo�ene gospostvene odnose, tj. odnose podrejanja in nadrejanja, vklju�evanja in izklju�evanja. Zaradi katerih se ljudje ne spra�ujejo, kako �ivijo in "�igav" je svet.

Z �eljo in njenim delovanjem je zato povezana etika. Ta v bistvu pomeni prekinitev poti, imaginarne poti, po kateri stopamo kot substancialne osebnosti k domnevno svetlim obzorjem, v resnici pa skrbimo le za nadaljevanje simuliranega gospostva, kajti gospostvo je vselej le simulirano, �eprav to �e ne pomeni, da nima �e kako otipljivih empiri�nih u�inkov. Prekinitev poti je zaradi tega mogo�e razumeti kot na�in novega, druga�nega samozavedanja in samospra�evanja. Druga�e re�eno: je na�in, kako se vpra�amo po svoji identiteti, tj. po pogojih njenega obstoja.

Prekinitev imaginarne ter oblastne poti je neposredno povezana s konceptom simbolne smrti, o �emer je govoril (in govori �e danes) Baudrillard.(6) Simbolna smrt je smrt, je konec uveljavljenih, ve�inskih kodov, ki strukturirajo vsakdanje �ivljenje in ga ohranjajo pri �ivljenju. Je konec interpretacij in ve�inskih teorij, v katere spontano verjamemo in se zanje bojujemo. Seveda je s tem tudi konec dolo�enih praks vsakdanjega �ivljenja, ki izhajajo neposredno iz verjetij in vednosti. Konec je sicer nasilen, vendar je tudi logi�en. Interpretacije razvijemo do njihovega logi�nega konca in jih razpustimo. In kaj ostane? Ostane manj�inska vednost. Sklep: manj�inska vednost je dobro.

Po tem kratkem izletu smo pri�li do sklepa, da so manj�inske teorije tiste, ki problematizirajo same pogoje tega, kar je. �e ve�: manj�inske teorije so emancipatori�ne, medtem ko ve�inske utrjujejo stereotipne predstave sveta in njegove prakse, kar pomeni, da niso emancipatori�ne, ampak so diskriminacijske. In kak�na je globalna podoba sveta danes? Podoba je dvojna.

Globalna podoba sveta

Najprej je seveda digitalizirana.(7) To preprosto pomeni, da je postala zaprt sistem, struktura z neskon�no mo�nostmi, ki so ujete v digitalne zapise. V tako ustvarjeni podobi sveta ni ni� svetega, prepovedanega ali nemogo�ega. V digitaliziranem svetu je dobesedno vse mogo�e. Nemogo�e je postalo mogo�e. In kaj bo sledilo?

Toda Descartes doka�e nujnost verjetja v boga v realnem �asu. Katoli�ka cerkev ga zaradi tega ni nikoli nagradila, �eprav bi ga morala. Vpra�amo se lahko, zakaj tega ni storila.

Cerkev niti danes ne hvali Descartesa zato, ker sama verjame v nekastriranega boga, ki ne more obstajati, saj je tak bog kot leseno �elezo. Ne more obstajati, saj bi potem lahko podvojeval samega sebe, to pa ni mogo�e, ker bi bilo nenadoma ve� bogov, lahko pa je le eden. In ta, ki je, mora biti kastriran, tj. v dolo�enem smislu nemo�en in omejen. Zaradi tega je tudi smiselno govoriti o ananke. Obstaja torej nujnost, ki pa ni deterministi�na. Zaradi nje je svet odprt in nedolo�en, bog pa je kljub vsemu popoln.

Descartes govori o nedolo�enem in nedolo�ljivem svetu. Cerkev govori o dolo�enem bogu in dolo�enem svetu. �e ne bi bilo tako, pape� ne bi mogel biti nezmotljiv. Ker pa je bog kastriran, je nezmotljiv �ele Freud. Pape� je seveda poglavar, bojevnik. Vojskovodja.

Toda Freud kot nezmotljiv v analiti�nem postopku pacientu ni�esar ne pove. Trdi, da ve, kako nastaja odgovor na vpra�anje, ki se imenuje nevroza, a odgovora ne poda. Nikoli. Do njega mora priti analizant. Natan�neje: ustvariti ga mora. Sam samcat. Biti svoboden in avtonomen zato pomeni biti sposoben ustvarjati odgovore na vpra�anja, ki se zastavljajo z nevrozo, sicer pa ne. Ta je namre� radikalna problemska situacija, ne pa �lovekova nenormalnost. In kateri je problem?

Problem, o katerem govorimo, je tale: Kak�na je resni�na narava Velikega Drugega? �love�ko bitje ima namre� lahko prostor le v polju Drugega. Zunaj njega ni ni�esar. In �e prostora ne najde? Nevroza je rezultat dejstva, da �love�ko bitje nima prostora v Drugem oz. ga ne more ustvariti na na�in, ki bi prinesel zadovoljstvo, pomiritev in pokoj. To pomeni, da je �e sama nevroza vpra�anje o Drugem in njegovi konstituciji, in ne toliko vpra�anje o naravi in konstituciji nevroti�nega posameznika, ki naj bi bil zaradi nje nenormalen, kot radi verjamemo. Nevrotik ni nenormalen, ampak s svojo prisotnostjo postavlja pod vpra�aj tisto, kar imamo sicer za normalno. Kar imamo za najbolj normalno in najmanj vpra�ljivo, je v nevrotikovih o�eh �e najbolj problemati�no. A to lahko spoznamo �ele, �e se povpra�amo po resni�ni naravi Drugega.

Ko se spra�ujemo po resni�ni naravi Drugega, smo ustvarjalni. Tako kot je ustvarjalna histeri�arka, ki ne dovoli, da bi se svet okoli nje sklenil in jo posrkal vase. Histeri�arka zastopa mo�nost nemo�nosti sveta. V dveh pomenih.

Prvi�. Histerija je mo�nost sveta. Je ena od mnogih mo�nosti. Vendar je tudi posebna, saj kot partikularna zastopa univerzalno nemo�nost sveta, da se pogrezne vase. Ta se lahko pogrezne vase le, �e ni ve� histerikov. Drugi�. Histerija je mo�nost nemo�nosti tako, da je ljudje ne prepoznajo kot tako, ampak jo prepoznajo kot nenormalnost. Ne morejo je prepoznati kot to, kar je: od tod nemo�nost. Prepozna jo lahko le sokolje analitikovo oko. V vse bolj digitaliziranem svetu pa tudi tega ni ve�. V njem namre� ne obstaja panopti�ni pogled, ampak obstaja antiokulocentri�ni diskurz, tj. pogled od nikoder, kot ga je imenoval Martin Jay.(8) Vsa na�a �utila in spomin so virtualizirani ter digitalizirani.

In to, kar je danes mogo�e, je mogo�e v globaliziranem svetu, v svetu brez zgodovine, saj je tehnosvetovi nimajo. Te�ava, ki se pri tem pojavi, nikakor ni zanemarljiva: ko ni zgodovine, ne more biti iznajdevanja oz. kreiranja novega. Ali natan�neje: novo nastaja le v procesu recikliranja. To pomeni, da nastajajo novi tehnosvetovi, znotraj njih pa ni mogo�e ni�esar ustvariti. Obstajajo torej nekak�ni svetovi za enkratno rabo.

Novo vselej nastaja ob pomo�i nostalgije, pravi Baudrillard.(9) To pomeni, da v realnem svetu novo vselej nastaja v navezavi s starim, celo v navezavi z arhai�nim, prvim, izvirnim. Nostalgija je namre� poskus vrnitve k prvemu ali ni�temu �asu. In zakaj bi se radi vrnili prav tja? Zato, ker nezavedno verjamemo, da lahko izstopimo iz sedanjega sveta in se vrnemo v svet brez napetosti. Freud je za ta vzgib izna�el prikladno ime: Tanatos.

Zgodovinski svet je torej retrospektiven, medtem ko je tehnosvet stati�en in brez zgodovine. Prav zaradi tega je v zgodovinskem svetu mogo�a tudi kreacija novega. A ko ustvarjamo novo, ne postavljamo retrospektive, ne gledamo nazaj. Ne, nikamor ne gledamo, sploh ne gledamo. Kreiramo. Novo. Kreiranje nima ni� skupnega z gledanjem.

Novo je avtenti�no. Ni digitalizirano in ni u�inek kombinatorike. V tehnosvetovih ni novega, ampak so realizirane fantazme. Tehnosvetovi so realizirane fantazme. Od tod ob�utek svobode: danes lahko vsakdo brez problema realizira svoje najbolj skrite in najbolj obscene fantazme. V kibernetskih in virtualnih svetovih.

Konec zgodovine, ki ga zaznamuje rojstvo tehnosvetov, pa ni samo konec realnega sveta, ampak je tudi konec telesa, ki so ga razglasili za zastarelega. Je konec krotkega telesa, ki ga je raziskoval Foucault. In kaj ga zaznamuje? Nemara predvsem tole: odsotnost bole�ine. T. i. mehke tehnologije so postale organski del telesa, njegov nepogre�ljivi sestavni del. Toda tako telo (kibernetsko, seveda) je povsem spremenjeno glede na staro telo, ki ga je oblikovala in preoblikovala infinitezimalna oblast. Razra��a se in spreminja, a ne zato, ker bi tako hotel duh, s �imer bi dokazoval tudi prevlado nad telesom, ampak zato, ker to omogo�a tehnologija. Ukaz za preobrazbo telesa tako prihaja od zunaj, in ni� ve� od znotraj. Tehnologije so notranje, so organski del telesa, a zaradi tega je samo telo postalo pozunanjeno. Obstaja le �e kombinatorika poljubnega �tevila elementov ali prvin, ki jih je mogo�e zlagati skupaj in oblikovati telo. S tehnolo�kim napredkom se bo �e naprej preobra�alo tudi oz. zlasti telo.

Preobrazbe so nujno stopnjevane. Ujete so v �ar napredka. Linearnega napredovanja, ki ne pozna nobene meje ve�, saj jo je �e dosegel in presegel. V�eraj�nje je zato zastarelo in nostalgi�ni spomin lahko prepoznava zgodovino le �e kot nekaj odve�nega, neuporabnega in nekoristnega. Spremenila so se prizori��a: spremenilo se je okolje, spremenil se je svet. Nastali so novi svetovi, nastala so nova digitalizirana prizori��a.

Telo je novo prizori��e.(10) Morda ni ve� osrednje, vendar je �e vedno klju�no prizori��e za oblikovanje �lovekove identitete. Telo kot prizori��e je spremenjeno: notranjost je postala presojna, postala je zunanjost, ki jo je mogo�e nadzorovati preko ra�unalni�kega monitorja. Ni ve� intime, ni ve� skrivnosti. Danes se vedemo, kot da vemo, kako deluje telo, ki je vse bolj kibernetsko.

Telo je modelirano, obstajajo modeli telesa. Lahko izbirate: V kateri model bi radi sko�ili? V kateri model bi se radi spremenili? Katero kibernetsko telo bi radi postali?

Kaj pa zavest? V trenutku, ko se boste v tehnosvetu zavedli sebe, bo nastal stra�en problem: Kako naj vem, da nisem klon? Kako naj vem, da sem? In kdo so drugi, �e niso kloni? Kdo so, �e so kloni? Je tako spra�evanje sploh smiselno?

Seveda je smiselno, kajti klonirano telo nikoli ne more biti enako drugemu, pa naj genetiki verjamejo, kar ho�ejo. �love�ko bitje se v nekem trenutku zave sebe. In ko se zave, se zave neke odsotnosti, praznine. Najprej se zave samega sebe, tj. praznine, ni�a. Zavest o praznini je pogoj vsake mogo�e zavesti. �lovek se z njo zave absolutne osamljenosti in odtujenosti od sebe. Ni zavesti brez absolutne odsotnosti, osamljenosti. Osamljeno bitje pa v trenutku samozavedanja ni ve� del empiri�ne ali simulirane oz. predpostavljene mno�ice. In kam se preseli?

Preseli se iz kibernetskega sveta drugam. Ne vemo, kaj je ta drugi prostor, in niti no�emo vedeti. Drugi prostor naj ostane prostor-brez-vednosti. Prostor, iz katerega se umikamo, je napolnjen z reklamnimi oglasi. Je kot poln zabojnik, katerega sestavine se povezujejo med seboj v neskon�nem delirantnem plesu permutacij. Brez vednosti je, a ta v orgiji nima kaj iskati. Vpra�anje je kajpak tole: Kaj po�eti po orgiji?(11)

Baudrillard odgovarja: danes �ivimo v �asu simulacij. Vse je �e za nami, zato zgolj simuliramo, da ne bi bilo treba prepoznati tega dejstva in ga sprejeti. In simuliramo vse: komunikacijo, svetove, eksistence, telesa, du�e, duhove. Vedemo se tako, kot da je mogo�e odkrivati in ustvarjati, �eprav je bilo vse �e odkrito in ustvarjeno. Znanost zato ne more ve� bistveno napredovati: vse spoznavne revolucije so bile �e narejene. Odkriti ne moremo ni� bistveno novega, druga�nega, alternativnega. Lahko le premlevamo premleto in pre�vekujemo pre�ve�eno. Recikliramo. V virtualnih in kibernetskih svetovih lahko bebavo ponavljamo �e povedano, prikazano, predstavljeno. Vedemo se, kot da vse to �e ni bilo povedano, prikazano, predstavljeno. Novo vpra�anje: Kaj sploh �e lahko naredimo?

Ve�inskih teorij v resnici ni ve�. Z revolucijami so izginile. Revolucije po drugi svetovni vojni so bili divji izbruhi, nebrzdane erupcije. Iz kaosa. Kar je ve�insko, je metastaza, kot bi dejal Baudrillard. Vse se �iri v vse smeri in z neznansko hitrostjo, a vednosti ni ve�: so zgolj informacije, znaki, ujeti v divje kroge in elipse, ter rizomati�ne, fraktalne strukture. V njih je klju�na vztrajnost, inercija. V hiperrealnosti stvari vztrajajo, ne da bi sploh kdo vedel, zakaj, od kdaj, �emu. Neko� se je nekaj za�elo, potem pa so strukture nadaljevale kar same.

Totalna zapolnitev

Vse je vse. Ni�esar ve� ni. Vsak drobec je Vse: ni ve� razlik. Kapital se je osvobodil vseh spon, zavrnil je vse revolucionarne gro�nje, povzdignil se je, transcendiral se je, postal je avtonomna onstranska manj�ina. Segel je onkraj in u�el vsakemu nadzoru, vsakemu poskusu dolo�anja in determiniranja. Kapital zato nemoteno ustvarja hiperrealne strukture, neslutene povezave, ki jih sploh ni mogo�e nadzorovati. �e misliti jih ni mogo�e, saj se prehitro preobra�ajo, prestrukturirajo, metamorfirajo. Kapital jih ustvarja zase.

Totalna dopolnitev sveta je koncept, ki izhaja iz spoznanja o nujnosti prese�nega ozna�evalca. Mana ozna�evalca, kot bi mu rekel L�vi-Strauss. K svetu moramo vselej pri�teti �e prese�ek, �isto formo, prazni ozna�evalec, ki je lahko karkoli. Potem je svet dopolnjen, kar pomeni, da ima lahko pomene. Ko je �lovek postal simbolno bitje, se je odprlo polje pomenov in smislov. Struktura sveta se ni spremenila, pojavila se je le nova mo�nost oz. zahteva. Svet pomenov je mogo�e dopolniti oz. strukturirati na neskon�no na�inov. Pri tem se spreminja pomen, medtem ko svet ostaja Isti.

S spreminjanjem oz. s proizvodnjo pomena se spreminja tudi vednost o svetu. Na dolo�eni ravni se sicer ne dopolnjuje, kar pomeni, da lahko dose�emo raven absolutne strukturne vednosti, vendar se kljub temu spreminja. Spremembe najla�je razumemo s pomo�jo koncepta epistemolo�kega reza (Bachelard) ali paradigmatskega prehoda (Kuhn). Oba koncepta trdita, da se s prehodom spremenita struktura vednosti in pomen, medtem ko resnica ostaja Ista.

Zakaj so ti prehodi pomembni? Taki so zato, ker ka�ejo na totalitarnost logike dopolnitve, o kateri govorimo. Sprva, v modernem �asu, je �lovek kot subjekt dopolnjeval realni svet. Ta se je dopolnil s subjektovo prostovoljno podreditvijo. Korist sta imela oba: subjekt in svet. Slednji je postal saturiran, subjekt pa je dobil ob�utek pripadnosti in varnosti. Oboje je branil pred morebitnimi hudodelci, zato so lahko nastajale in se ko�atile ideje o narodni pripadnosti, lojalnosti, patriotizmu itd. V resnici pa je �lo le za igro, v kateri je subjekt razvijal in dopolnjeval svojo subjektivnost, ki se v temelju ni spreminjala, saj bi se v nasprotnem primeru sesul tudi svet, ki se je dopolnil prav z njegovo prostovoljno podreditvijo.

Danes je nekoliko druga�e. Tehnosvetovi so �e od samega za�etka narejeni tako, da so saturirani, dopolnjeni. To pomeni, da ne potrebujejo subjekta in njegove podreditve. Subjekt je postal odve�, tehnosvetovi pa so sami sebi dovolj.

Vpra�anje, s katerim se bomo morali �e veliko ukvarjati, je obse�no: Kaj naj stori subjekt? S seboj in tehnosvetom. Kako lahko obstaja, �e ga svet ne potrebuje ve�?

Digitalna estetika

Estetika je na�in dopolnjevanja sveta. Je na�in, ki oblikuje �lovekovo percepcijo sveta, potem ko se je subjektiviral, tj. podredil. Ustvarja in posodablja gestalt. Ta ni nikoli dan, ampak ga je treba ustvariti. Estetiziranje je zato spopolnjevanje, piljenje danega, saj infinitezimalna oblast ne more dose�i konca. To pomeni, da je estetika nujno tudi na�in politi�nega delovanja.

Svet torej nikoli ni danost, ampak je konstrukcija, celota, ki jo je vselej treba �ele dopolniti ali ustvariti. Brez dopolnitve ne bi bilo celote. �e obstaja ni�ta stopnja sveta, bi lahko rekli, da je na tej ravni svet brez iluzije in je zgolj mo�nost. Na tej ravni tudi (�e) ni pomena ter smisla. Vse bo nastalo �ele kasneje, v nekem drugem �asu. Dobilo bo obliko, pomen in smisel. A to se bo zgodilo le, �e bo svet dopolnjen, kar pomeni, da svet v "surovem" stanju nikoli ni dopolnjen. Obstajajo vsi elementi sveta, vendar se mora zgoditi �e nekaj originalnega, da bi se svet spremenil v gestalt, celoto.

Prav ta trenutek prehoda je zelo pomemben. Obstajata namre� dve radikalni mo�nosti pri oblikovanju sveta. Ena je ta, da svet nastane kot celota, druga pa, da nastane kot nekaj necelega, �eprav dopolnjenega. Svet je torej lahko cel ali necel.

Ko je svet cel, mora v njem obstajati infinitezimalna oblast kot spopolnjevanje sveta in ohranjevanje njegove celovitosti. Pomemben del tega ohranjevanja je estetika. Obstaja torej estetika celega in obstaja estetika infinitezimalne oblasti.

Obstaja pa tudi estetika necelega, nesaturiranega. Svet lahko tudi je, ne da bi bil saturiran, zasi�en, napolnjen. Lahko je odprt, kar pomeni, da je dovzeten za prehode. Cel svet, nasprotno, ni dovzeten za prehode, ampak le za spremembe znotraj danih obzorij. Spremembe so v resnici le mutacije istega.

Etika novega tribalizma

Danes �ivimo v obdobju recikliranja, kot je �e desetletja nazaj zapisal eden zadnjih prepri�ljivih marxistov, Zygmunt Bauman.(12) Reciklirajo se tudi tehnosvetovi, ki so danosti. Premalo je, �e re�emo, da svetovi niso danosti, kajti tehnosvetovi so natanko take danosti, o katerih sanja empiristi�na in pozitivisti�na znanost.

�esa se torej lahko nau�imo iz spoznanja, da �ivimo v obdobju recikliranja? �esa se moramo nau�iti, saj se je �lovek prisiljen nenehno u�iti? Nemara zlasti tega, da se nobena ideja ne uspe razviti in postarati, potem ko se pojavi. Ne uspe opraviti svoje naloge ali funkcije, saj jo prehitro pozabijo, �e so bili nanjo sploh pozorni. Ni pomembno, kako dobra je, saj je pomembnej�a njena komercialna in ideolo�ka vrednost. Zdi se, da danes ideje ni� ve� ne morejo vplivati na svet: ne morejo ga spreminjati, morda pa nimajo niti dovolj �asa, da bi ga interpretirale.

In nemara je prav v tem nadvse pomemben poudarek. �e so ideje vse bolj komercialne oz. se na trgu idej obdr�ijo predvsem take ideje, vsekakor opravljajo svojo funkcijo, ki je ta, da ne nastane ni� trajnega, zares vrednega in morda celo svetega. Vse se nenehno ru�i v prah, zato je vpra�anje, pred katerim smo se zna�li, tudi tole: Zakaj oz. kako je nenehno ru�enje vsega sploh mogo�e? �e se svet nenehno ru�i, kako potem sploh lahko trdimo, da obstaja?

In �e je ru�enje vsega, kar je, mogo�e, kako se je potem sploh mogo�e u�iti? �esa naj se �love�ko bitje nau�i v obdobju recikliranja tehnosvetov in nenehnega ru�enja vsega? In na kaj mislimo, ko re�emo �love�ko bitje? Vpra�anj je morda celo preve� za eno samo razpravo. Bomo videli.

Prvi sklep

Nobenega dvoma ni, da je �lovek (�e bolj pa osebnost), psiholo�ki �lovek moderna iznajdba. Pred XVIII. stoletjem ga preprosto ne morete najti, pa �e ga i��ete z lu�jo. Ne morete naleteti nanj, saj ga sploh ni bilo. Potreben je bil koncept - �ele potem je bil �lovek. In ta �lovek je zlasti ujet v �as, v �as reprezentacij, tj. v �as pri�akovanj in retroakcij. Svet, ki je reprezentiran, je nenehno v drsenju, gibanju.

�as reprezentacij je �love�ki �as, in ne bo�ji. Je �as, v katerem se �lovek zave, da ima pred seboj dolo�ene naloge. Ima dol�nosti, ki jih mora izvr�evati. Svet ni ve� danost, ampak je izdelek. Ni ga naredil bog, naredil ga bo �lovek. Vedno znova. Ne sam, seveda.

�lovek, psiholo�ki �lovek modernega �asa, osebnost mora izdelovati svet, �eprav je ta vselej �e izdelan. Vsaj tako je verjela znanost. A izdelovati ga ne sme kakorkoli. Narediti ga mora tako, da bo narejen kot ob�e dobro, saj nas tako u�i eti�ni razmislek. Da, svet ne bi smel biti narejen samo za nekatere ljudi. A prav to se nenehno dogaja: svet je le za nekatere.

V XVIII. stoletju je �lovek dokon�no zamenjal boga, vendar se je dve stoletji kasneje vse skupaj �e enkrat obrnilo. Teorija je pokazala, da je bolje, �e je �lovek subjekt, ne pa osebnost ali psiholo�ki �lovek. Ne oseba, ampak subjekt. Subjekt smisla, le zakaj tega ne bi zapisali. Nastaja z XX. stoletjem, zlasti s koncepti Sigmunda Freuda. In subjekt smisla se za�enja zavedati, da v centru vesolja ni niti bog niti �lovek. V centru je nekaj nenavadnega: manko. Kastracija, kot bi rekel Freud. Kastriran je subjekt, a kastriran je tudi Veliki Drugi. Bog je kastriran. Svet je kastriran, in ne more biti danost.

Spoznanje je bilo nenavadno pomembno. Vpra�anje, ki se je postavilo, je bilo namre� tole: kam naj �love�ko bitje opre nogo, da bo zgradilo dober svet, svet za vse? Odgovor je pravzaprav pri roki: nogo naj opre na sam manko.

Manko je trdna skala, na kateri je mogo�e graditi realni svet. Ne tehnosvetove, saj so ti saturirani. V njih lahko pre�ivimo le zato, ker imamo mo�nost izstopiti v realni svet. Kaj pa se bo zgodilo, ko realnega sveta ne bo ve�?

Toda realni svet tako ali tako ne more biti narejen za vse. Ustvarja ga sicer subjekt kot svobodno bitje, vendar je svoboda relacijska, pravi Bauman.(13) Relacijskost svobode pomeni tole: �e je nekdo svoboden, lahko dose�e svoj namen. Lahko dose�e cilj, lahko hiti k njemu, lahko se trudi, vendar to so�asno pomeni, da nekdo drug ne more biti svoboden oz. ne more dose�i svojega cilja: ne more hiteti k njemu, ne more ga niti postaviti. Ne obstajajo vsi ljudje, ki bi lahko dosegli vse cilje. Obstajajo dolo�eni ljudje in dolo�eni cilji. Nekateri drugi cilji ne obstajajo. Ne morejo obstajati vsi cilji, in tisti, ki obstajajo, so nastali s selekcijo.

Toda svet je vselej narejen tudi tako, da so drugi svobodni, da se upirajo. Upirajo se dolo�enemu redu, ki je posledica subjektove svobode. Ustvarjanje sveta je namre� v osnovi ustvarjanje reda, s pomo�jo katerega ugotavljamo, kaj se bo dogajalo in kaj se ne bo. Red je namre� vselej tak, da pove�uje mo�nosti uveljavljanja nekaterih praks ter zmanj�uje mo�nosti uveljavljanja in pojavljanja drugih. Svet �e nikoli ni bil narejen tako, da bi bile vse mo�nosti enake. Tak ni bil zato, ker sploh ne more biti.

Prav zaradi orisanega ustroja sveta je pomembno, da se ljudje upirajo redu. Samo upor namre� lahko prepre�uje oz. zmanj�uje mo�nosti, da bi �love�ka bitja za�ela ustvarjati svet, ki bi bil narejen za vse. To se namre� lahko zgodi samo na en na�in: s pomo�jo mno�i�ne medsebojne identifikacije. Shema je kajpak Freudova.(14)

Uporniki zoper globalizacijo sveta so zaradi tega vselej zunaj njega in so tujci. Vendar je v tem tudi nevarnost, ki je inherentna vsakemu upiranju: izklju�itev. Svet je lahko "ves" natanko tako, da so iz njega izklju�eni marginalci oz. tujci, tj. uporniki. Z uporom se torej dogaja to, proti �emur se upiramo: nastaja en sam globalni svet. Nastaja globalna podoba sveta. Podoba je kajpak vselej globalna, toda svet ne bi smel biti le podoba.(15)

Toda obstaja tudi re�itev problema. Upor namre� omogo�ata dve koordinati. Prva je etika. Upor je eti�en. Druga je nedolo�enost. Svet je nedolo�en in nedolo�ljiv. Seveda to velja za realni svet, ne velja pa za tehnosvetove. Tem se zato ni mogo�e upirati: mogo�e jih je le zavrniti.

Drugi sklep

Prva koordinata. Upornik je avtonomno �love�ko bitje, ki je svojo nogo oprlo na manko Drugega. To je herojsko dejanje, saj je �lovek dru�beno bitje, kar pomeni, da je odvisen od drugih ljudi. Z njimi vstopa v medsebojne odnose, vendar bo, oprt na manko, tvegal izklju�itev oz. osamitev. Tvegal bo, da ga bodo prepoznali kot �udaka in nebodigatreba brez temeljev, izkoreninjenega.

A kljub temu je vztrajanje v tem polo�aju pomembno, saj njegovo eti�nost prepoznavamo v ohranjevanju mo�nosti upiranja tudi v prihodnosti. �e upor ne bi bil eti�en, se ne bi mogli zana�ati, da se bo sploh �e kdaj ponovil. In zakaj je upor danes tako pomemben? Zato, da se realni svet s svojo podobo vred ne bi dokon�no pogreznil vase. Pozorni moramo biti na detajl: svet vselej nastaja z izklju�evanjem. To spoznanje je zelo pomembno, saj nas napoteva k drugemu spoznanju: uporniki so vselej na strani izklju�enih.

Druga koordinata. Izklju�evani uporniki oblikujejo marginalni svet, odve�ni, nepotrebni svet. Oblikujejo tudi manj�inske teorije, ki so dobro. Sam upor je dober. Oblikovanje marginalnih svetov je pomembno zlasti v �asu tehnosvetov, ki spodrivajo realni svet. Vse ve� jih bo, realnega sveta pa bo vse manj. Pogreza se vase, zato je upor tako pomemben, pa naj je vtis, da so tehnosvetovi vse bolj pastoralni in prijazni, �e tako mo�an. Kaj pa uporniki?

Opombe: