Strategije predstavljanja I
PREDAVATELJI
Clémentine Deliss
Je svobodna kustosinja in urednica, ki živi v Londonu. Trenutno dela za
Chelsea College of Art and Design. Bila je gostujoča predavateljica na
številnih umetniških akademijah v Evropi; mdr. na National Academy of
Fine Arts, Oslo, umetniških akademijah v Stockholmu, Malmö in Copenhagnu
ter na Städelschule, Frankfurt. Od leta 1992 do 1995 je bila umetniška
direktorica africa95, festivala afriške sodobne umetnosti, v sodelovanju
z Royal Academy of Arts, London in več kot šestdesetimi angleškimi organizacijami.
Od leta 1996 koncipira in ureja publikacijo Metronom, ki je dosedaj izšla
v Dakarju, Londonu, Berlinu, Baslu, Frankfurtu, Dunaju, Bordeauju, Bielli,
Oslu, Kopenhagnu in Stockholmu. Bila je kustosinja številnih razstav;
npr. Lotte or the transformation of the object (štajerska jesen 1990),
africa95 (1995), Seven Stories about Modern Art in Africa (Whitechapel,
1990), Tempolabor, a libertine laboratory? (Kunsthalle Basel, 1998),
Bureau d'Esprit (Cittadellarte, Fondazione Pistoletto, 1999) and
Magnetic Speech (1999/2000), The Queel (CCAD in Tate Britain,
2002).
Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobraževanje
in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz
umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz
zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu
Bannu.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in
mednarodnih časopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji
popularnih podob Pop Vision. Piše eseje za kataloge umetnikov,
mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomić, Zdravka Joksimović, pRT.
Z Branislavo Andjelković je bil kustos številnih razstav in urednik katalogov;
mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i
teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev
Škole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
Od leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval
je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts
v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju,
Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu,...
EuroVision2000 & labor k3000 Zurich
EuroVision2000 so zasnovali umetniki (Susanne Perin, Peter Spillmann in Marion von Osten)
iz labor k3000 Zurich. Slednji je bil zasnovan kot medijski prostor za
izmenjavo tehnologije, vsebinsko sodelovanje in razvijanje skupnih form
skupinskih kulturnih praks. EuroVision2000 je začasna, odprta mreža medijskih
aktivistov in umetnikov iz zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Bila je
ustanovljena kot odgovor aktualni politike Evropske unije o mejah, migraciji
in pravici do azila. Pogovori in predvajanja filmov so bili organizirani
v Pragi, Bruslju in Bologni.
Mike Hentz (1954)
Polimedijski umetnik. Deluje na področju vizualne umetnosti, filozofije,
novih medijev, kiparstva, instalacij, dogodkov, glasbe in performansov.
Objavlja in predava. Razvija multifuncionalne sisteme. Je direktor festivala
Medusa na Poljskem. Sodeloval je na Dokumenti 9. Poučuje
na umetniških šolah (Art Academy, Hamburg 1979-1997). Je soustanovitelj
skupin minus Delta t (1978), Frigo in Code Public (1980). Sodeloval
je v projektih University TV (1991), Van Gogh TV (1988), Ponton (1986).
Marko Košnik (1961)
Bil je član skupine Laibach (1981-1983). Leta 1986 je ustanovil Inštitut
Egon March, teoretsko, raziskovalno in produkcijsko enoto za rokovanje
z novimi mediji, v okviru katerega je realiziral večino projektov. Leta
1996 je soustanovil Ministrstvo za eksperiment, neodvisno radijsko produkcijsko
enoto Radia študent. Je večmedijski umetnik, avtor scenarijev, režije,
glasbe, računalniškega programiranja in videov v okviru predstav, ambientov,
instalacij in performansov. Je eden izmed pionirjev evropskih interaktivnih
komunikacijskih projektov. Leta 2000 je zasnoval in izvedel mednarodni
festival Hexpo.
Oliver Marchart (1968)
Je kulturni in politični teoretik in predavatelj na Univerzi na Dunaju
in v Innsbrucku. Je avtor in urednik številnih publikacij s področja umetnosti,
novih medijev in (kulturne) politike.
Olesya Turkina
Je kustosinja na oddelku za sodobno umetnost v State Russian Museum v St. Peterburgu.
Je kustosinja številnih razstav, npr. The Evolution of an Image: Light,
Sound, Material, State Russian museum, St. Petersburg, 1996; Doctor
and Patient. Memory and Amnesia, Pori Art Museum, Finland, 1996; Kabinet,
Stedelijk museum, Amsterdam, 1997(so-kustosinja); MIR:Made in the XXth
century, Ruski paviljon na 48. Beneškem Bienalu,1999.
Objavila je več sto tekstov o sodobni umetnosti v različnih umetnostih
revijah (Khudozhestvennyi Zhurnal, Paradoxa, Cultural Studies, Kabinet,
Siksi) in katalogih (Europe, Kunst, Hannover, 1991; Manifesta 2,1998;
After the Wall, Stockholm, 1999; Manifesta 3, 2000). Je stalna dopisnica
Flash Art International in NU. Sodelovala je na številnih mednarodnih
konferencah. Poučuje umetnosti dvajsetega stoletja na Baltic University
of Economy, Ecology and Human Rights in Pro-Arte Institute, oboje v St.
Peterburgu.
Miha Zadnikar (1962)
Je etnolog in sociolog kulture. V osemdesetih deluje predvsem kot publicist, esejist
in predavatelj s področja kulturne in umetnostne - prejkone glasbene in
filmske - kritike. Piše za vrsto občil na področju Jugoslavije. Tedaj
še goji nekaj sporadičnega upanja za inštitucije. Z osamosvojitvijo Slovenije
izrazito fokusira svojo dejavnost in postane neodvisen socialno-političen
aktivist - problem centra Metelkova kot celote, Urad za intervencije...
Danes se ukvarja s klubsko mikrosociologijo (vodi programsko dejavnost
kluba Gromka, AKC Metelkova mesto), teorijo in organizacijo "novih"
subkultur in undergrounda, promocijo in prirejanje mejnih in prezrtih
godbenih praks ("Kino-uho" pri Slovenski kinoteki; "Defonija"
v Gromki), svoja prizadevanja redno predstavlja na radijskih valovih,
v periodiki (zlasti Mladina) in izvaja predmet Antropologija in sociologija
glasbe na Filofofski fakulteti Univerze v Ljubljani.