te�aj za kustose sodobne umetnosti: te�ajnice / potovanja / programski sodelavci / razstava / teksti te�ajnic /

Oliver Marchart
Politi�ne strategije kot umetni�ke strategije: Raba multiplih imen

Namen te predstavitve je razmislek o razmerju med umetni�kimi in politi�nimi strategijami, o medsebojnih razlikah in podobnostih. Pri tem se bom osredoto�il na eno samo strategijo, tj. strategijo multiplih imen. Morda se spra�ujete, kaj neki je multiplo ime. V resnici so multipla imena nekaj vsakdanjega. Uporabi ga lahko kdorkoli. Bo�i�ek, na primer, je multiplo ime. Vsak, ki se poimenuje Bo�i�ek in si nadene brado ter rde�a obla�ila, postane bo�i�ek. Na podro�ju umetnosti je to precej ute�ena praksa in neoizem je gibanje, ki slovi po raz�irjeni rabi multiplih imen. To velja zlasti za imeni Monty Cantsin in Karen Eliot, deloma pa tudi za ime Luther Blissett.

Svojo predstavitev sem razdelil na dva dela. V prvem bom podal oris rabe multiplih imen v neoizmu. Ta zgodovinski del bo predstavil razmeroma kratkotrajno umetni�ko gibanje 80-ih let 20. stoletja. V drugem delu bom podro�je refleksije raz�iril tako, da ga bom povezal s politi�nimi praksami in nakazal, kje prihaja do rabe multiplih imen na politi�nem polju. Tu bom podal primer Angry Brigade (Jezna brigada), teroristi�ne skupine, ki je delovala konec 60-ih in v za�etku 70-ih let 20. stoletja.

Za�nimo torej z neoizmom in njegovo rabo multiplih imen. Kaj je neoizem? Neoizem je neo- ali retroavantgardna praksa z razvejanimi koreninami: te lahko najdemo tako v pop kulturi, punku in novem valu kot tudi v likovni umetnosti. Ena od definicij neoizma (paradoksna, kot tudi vse druge) pravi, da je neoizem gibanje, ki si prizadeva privzeti vtis o gibanju, ki se mu pravi neoizem. Spet druga definicija trdi, da je neoizem predpona (neo-) s pripono (-izem), vmes pa ni ni�esar. Druga definicija nakazuje, kaj neoisti, katerih gibanje nima prave vsebine, na splo�no po�nejo: skozi svoje delovanje reflektirajo "novo" kot tako. Jeseni 1977 so ljudje, ki so pozneje postali neoisti, razvili koncept Open Pop-Star (odprta pop zvezda). Dogovorili so se, naj bo ime Monty Cantsin dostopno vsakemu, ki bi ga �elel uporabiti. Po njihovi teoriji je bila prednost rabe tega imena v tem, da bo takoj, ko bo Monty Cantsin postal slaven, zaslovel tudi tisti, ki nastopa pod tem imenom (pa �eprav anonimno). To je PR plat medalje. Toda obenem bi zvezdni�ki sistem postal odprt in demokrati�en. Ime se je dejansko za�elo �iriti prek mail-art mre�e in vse ve� umetnikov ga je za�elo uporabljati. In vendar so to ime kmalu za�eli povezovati samo z Istvanom Kantorjem, posameznikom, ki ga je najbolj aktivno promoviral. Prav on je neoizem definiral (spet precej paradoksno) kot mno�i�no gibanje individualnosti. To seveda pomeni, da je neoizem mno�i�no gibanje multiplih imen, tj. "postsingularnih posameznikov" (John Berndt). Ideja multiplih imen pa se je �irila naprej, naslednje je bilo Karen Eliot, ime, ki si ga je kot opozicijo Istvanu Kantorju izmislil Stewart Home. Pri�lo je do tega, da se je s konceptom multiplih imen multipel - vrsta umetni�kega dela, tako tipi�nega za obdobje recesije, prenesel z dela na samega umetnika. Ne le da je bilo zdaj mo� poceni dobiti umetni�ko delo, relativno poceni je bila tudi identiteta umetnika. Umetnik je torej postal neke vrste multipel. Na bolj teoretski ravni so bili ti kolektivni psevdonimi seveda naperjeni proti zahodnim filozofskim idejam; idejam, kot so (z besedami Stewarta Homa) identiteta, individualnost, vrednota in resnica.

Ustavimo se za trenutek in poglejmo genealogijo multiplih lastnih imen. Na enega prvih zgledov multiple identitete naletimo v gibanju dada. Raoul Hausmann je leta 1920 izjavil, da lahko postane Kristus vsak, ki se pridru�i njegovi Christus Gesellschaft (Kristusovo dru�tvo) in pla�a 50 mark �lanarine. Neposredna predhodnica mail-art koncepta Open Pop Star pa je bila zamisel Stefana Kukowskega in Adama Czarnowskega, ki sta leta 1975 "odkrila", da je ime radijske postaje Oslo Kalundberg v resnici anagram imena Klaos Oldenburg - kot vidite, se to sicer ne ujema povsem z imenom slavnega pop umetnika Claesa Oldenburga, vendar sta se umetnika odlo�ila to dejstvo zanemariti. Prek mail-art mre�e sta torej naprosila vse prijatelje, da privzamejo ime Klaos Oldenburg. Vrnimo se k neoizmu. Kot sem �e omenil, si je konkuren�no ime Karen Eliot izmislil Stewart Home. Na letaku iz leta 1988 pi�e, da se je Karen Eliot materializirala iz dru�benih sil poleti 1985: �e postane� Karen Eliot, pravi letak, nima� niti dru�ine, niti star�ev, nisi se niti rodil, tvojo osebno zgodovino pa sestavljajo dejanja vseh tistih, ki so uporabili to ime pred teboj. Ime Karen Eliot lahko strate�ko uporabi� v seriji akcij, intervencij, razstav, besedil itn. Po letu 1988 je Home sku�al koncept Eliot natan�neje opredeliti. Do takrat je namre� razgla�al, da v primeru Eliot ne gre toliko za posamezno osebo, ki je lahko kdorkoli (kot definira multiplo ime Michael Tolson), ampak gre bolj za kontekst, ki ga je ustvarilo skoraj 300 ljudi. Ko pa je Home kasneje za�el vstopati v svet umetnosti in organizirati razstave v galerijah, je ime postalo vsakdanji pojav na umetni�ki sceni, s tem pa, kot se je izrazil Home, "multipli podpis". S�asoma so ljudje iz sveta umetnosti (ljudje, ki jih Home osebno ni poznal) prevzeli podpis in oktobra 1996 je Liverpool Arts and Design Festival priredil retrospektivo Karen Eliot. Odbor je ponaredil (�eprav je te�ko govoriti o "ponaredku", saj originala ni) biografijo Karen Eliot s fotografijami, doma�imi posnetki in �asopisnimi �lanki. Zabavno pri vsem tem je, da so pri ustvarjanju osebnosti Karen Eliot dejansko upo�tevali statisti�ne podatke o povpre�nem britanskem umetniku, ki ga (po raziskavi Arts Councila) predstavlja �enska med 30. in 35. letom, ki ne dela slik ali kipov.

Danes je eden tipi�nih problemov koncepta multiplih imen ta, da ime pogosto ostaja na neki na�in povezano s svojim izumiteljem ali pomembnej�imi lastniki. Za to je lahko ve� razlogov, vendar je eden poglavitnih ta, da se sami izumitelji le ste�ka lo�ijo od svojih multiplih imen. Prva leta po nastanku imena Monty Cantsin so za njim med oklepaje vstavljali "pravo" oz. "resni�no" posameznikovo ime. Torej niso razgla�ali Monty Cantsina, ampak, na primer:

Monty Cantsin (Istvan Kantor)

Globlji problem je o�itno v tem, da bodo nekateri posamezniki vedno, ne glede na izbrano strategijo rabe multiplega imena, z dolo�enimi hegemonisti�nimi manevri zasedli prazen prostor in prepre�ili, da bi ime "ohranili" popolnoma "odprto". Drugi�, eden od razlogov za uspeh kolektivnih psevdonimov je verjetno PR potencial koncepta anonimnosti. Mnogi opazovalci �elijo namre� odkriti, kdo neki stoji za multiplim imenom.

Za tem "zgodovinskim" delom se lotimo �e politi�nega. Eden od politi�nih primerov rabe multiplih imen je Angry Brigade, ki je odgovorna za serijo bombnih napadov v poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih letih prej�njega stoletja. Njihov koncept je bil v osnovi koncept multiplega imena. V enem od manifestov, Komunikeju 6 (Communiqu� 6), trdijo naslednje: "To so taktike revolucionarnega razrednega gibanja. Kjer dva ali trije revolucionarji uporabijo organizirano nasilje za napad na razredni sistem ..., tam je Angry Brigade."
Po vsej Angliji revolucionarji �e uporabljajo ime za razgla�anje svojih napadov na sistem." In v Komunikeju 9 razglasijo: "Angry Brigade je mo�ki ali �enska, ki sedi poleg tebe. V �epih ima pi�tole, v mislih jezo." Pravijo torej, da lahko revolucionarno razredno gibanje najdemo povsod; kjer dva ali trije ljudje napadajo razredni sistem - tam je Angry Brigade. In natanko tako deluje tudi koncept multiplih imen. Vendar to �e ni vse. V zelo poeti�nem komunikeju pravijo: "Takrat nas je bilo strah ..., kot novorojencem nam je udarni val odprl o�i - prestra�ili smo se ... IN ZABLISKALO SE JE: BILI SMO NEPREMAGLJIVI ..., ker smo bili vsakdo. NISO NAS MOGLI ZAPRETI, SAJ NISMO OBSTAJALI. Upali smo si na plano, govoriti s prijatelji, sosedi, ljudmi po gostilnah, na nogometnih tekmah ... in vedeli smo, da nismo sami ..." Spet boste opazili, da v trenutku, ko razglasite, da ste vsakdo, ugotovite, da ne obstajate. Logika je o�itna: �e je vsak Angry Brigade, potem Angry Brigade ne obstaja (kot Angry Brigade). In �e dva citata, da boste zapopadli, o �em so pisali - to je res osupljivo. Trdijo, na primer: "Brigada vra�a udarec. Zdaj nas je preve�, da bi se poznali med sabo (...) Ne moremo re�i, �e katera oseba je ali ni �lan Brigade. Vse, kar pravimo je: Brigada je povsod." In tako so nadaljevali, vse dokler se gibanje ni sesulo. Leta 1983 pa se je reformiralo in spet za�elo izdajati manifeste in komunikeje. Vendar so medtem �e priznali, da "re-forma" ni mo�na, �e nisi avantgardna stranka, to pa preprosto zato, ker je vsakdo lahko Angry Brigade. Ugotovili so: "Angry Brigade se ne more "re-formirati". Ne gre za organizacijo, niti za osamljeno zdru�enje - pa� pa za izraz jeze in prezira, ki so ga mnogi ljudje po de�eli gojili do dr�ave in njenih institucij. V tem smislu je Angry Brigade venomer z nami (mo�ki ali �enska, ki sedi poleg tebe?) - niti se ne pojavlja ali izginja (ali re-formira), ampak je naravni izraz upora, kadar je ta upor usmerjen v sr�iko vsega, kar povzro�a trpljenje: Dr�avo."

Zdaj bi vse to rad povezal s teoretskim konceptom in predlagal tezo, da je multiplo ime v politiki zelo podobno temu, kar teoretik Ernesto Laclau imenuje prazni ozna�evalec. Termin prazni ozna�evalec ima zelo natan�en pomen. Na kratko: za Saussurja je znak sestavljen iz ozna�evalca in ozna�enca. Ozna�evalec je materialna snov znaka (besede, ki jih izrekam, na primer), medtem ko je ozna�enec tisto, kar pod tem razumemo v "mislih". Revolucionarna inovacija izpred sto let je spoznanje, da med ozna�encem in ozna�evalcem ni nujne povezave, da gre za arbitraren odnos. Toda odkod pomen, kako je ozna�evalec povezan z ozna�encem, kako deluje proces tvorjenja pomena? Klju�no je, da pomen vznikne iz odnosa razlik med ozna�evalci. Odnos razlik med ozna�evalci pomeni, da lahko ozna�evalec vstopa v proces ustvarjanja pomena tako, da z drugimi ozna�evalci vstopa v razlikovalni odnos. (Na primer: Kaj pomeni o�e, veste le, �e veste tudi, kaj pomenijo mati, h�i, sin itn. Pomen o�eta ni bistveno ali nujno povezan z ozna�encem, ampak izhaja iz sistema razlikovalnih odnosov.) Laclau se je navezal na ta koncept s trditvijo, da imamo v politiki bolj ali manj prazne ozna�evalce. Pomislite, na primer, na pojem svobode. Pod to zastavo lahko zberemo veliko ljudi, v bistvu pa s �tevilom zahtev, ki jih razgla�amo, upada specifi�nost vsebine svobode. �e bomo torej praznemu ozna�evalcu pripisali ve�je �tevilo posameznih zahtev, bo generirani pomen splo�nej�i. �e se sindikalno gibanje, na primer, bori za zvi�anje pla�, je to specifi�na zahteva. Toda kako okrepiti njihov polo�aj? Vzpostaviti morajo zavezni�tvo z drugimi gibanji, ki se borijo za druga�ne cilje. V primeru, ko je treba urediti odnose med vsemi temi gibanji, mora obstajati skupen imenovalec in tako se zahteva po zvi�anju pla�, na primer, ki sama po sebi ni politi�na, s posplo�itvijo spremeni v politi�no stali��e. Na koncu se zdi, da ima �ir�i domet ne le za sindikalno gibanje, pa� pa za celotno dru�bo. Z vzpostavitvijo antagonizma med sovra�nikom (na primer dr�avo, ki odklanja zvi�anje pla�) in drugimi gibanji se pojavi splo�na prvina. Zdaj posamezna zahteva ne ozna�uje zgolj "zvi�anja pla�", ampak povezuje tudi druge skupine in tako privzame vlogo praznega ozna�evalca, kot je, na primer, "svoboda" ali "napad na dr�avo". Z gledi��a koalicije zahtev skupine tako dru�i le �e opozicija dr�avi. Imamo torej oboje: element splo�nega in element posameznega.

Splo�no (Posamezno)

V osnovi je prazni ozna�evalec ozna�evalec, ki je postal tako splo�en, da ga lahko uporabi vsak, ki se, recimo, bori proti dr�avi (ali kateremukoli drugemu sovra�niku). A v trenutku, ko postane tako splo�en, se posamezna vsebina va�e posamezne zahteve izgubi. Povezava je neposredna: specifi�en pomen s posplo�evanjem v resnici izgublja svojo posameznost.

�e to pove�emo z vpra�anjem multiplih imen, vidimo, kako se njegova logika pribli�a logiki praznega ozna�evalca. Zgodi se namre� preprosto naslednje: Imate ime (Angry Brigade), ki je tako splo�no ("mi smo vsakdo"), da je izgubilo vsakr�en specifi�en pomen. Edini pomen Angry Brigade je boj proti dr�avi in razrednemu sistemu. Torej je edina povezava z "mo�kim ali �ensko poleg tebe", da se oba borita proti razrednemu sistemu. Drugih pomenov ni in v manifestih Angry Brigade bi le ste�ka naleteli na kak�ne posamezne zahteve. Zato mislim, da je diskurz Angry Brigade odli�en primer logike praznega ozna�evalca, ki je konec koncev tudi logika multiplih imen na politi�nem podro�ju. Primer je odli�en, saj logiko pri�ene do skrajnosti, in s tem poka�e, da lahko popolnoma prazen ozna�evalec obstaja le fantazmatsko (v prvem delu smo trdili, da mora splo�no prazno ime vedno biti utele�eno v nekem posamezniku), saj diskurz Angry Brigade v resnici predlaga naslednjo logiko: Angry Brigade (vsakdo). Ni prostora za politi�en ali hegemoni�en premik, saj imamo popolno praznino na obeh straneh:

Splo�no (Splo�no)

Trdimo torej lahko, da Angry Brigade ni spodletelo zato, ker je bila nasilna, ampak zato, ker je postala popolnoma prazen ozna�evalec in tako izgubila ves pomen. Gibanje ni moglo postati politi�no, torej gibanje med splo�nim in posameznim. To zvezo je Angry Brigade vzpostavila zgolj na imaginaren na�in; ne kot gibanje, ampak kot identiteto splo�nega s samim seboj.