Strategije predstavljanja II
PREDAVATELJI
Boris Buden
Boris Buden je filozof, raziskovalec in pisec o umetnosti, kulturi in politiki.
Po začetnem delovanju v Zagrebu od leta 1990 živi in dela na Dunaju. Bil
je urednik zagrebškega časopisa Arkzin, trenutno je eden od urednikov dunajskega
časopisa Springerin. Sodeloval je pri številnih projektih, mdr. na platformah
Dokumente 11 na Dunaju, v New Delhiju in Kasslu. Prevedel je več knjig (mdr.
Freuda, Helmuta Dahmerja ...), objavil številne tekste (mdr. v Poletu, Quoromu,
Feral Tribune ...) in izdal tri knjige (zbirko političnih in kulturno kritičnih esejev Barikade leta 1996, razširjeno izdajo Barikade 2 leta 1997 in knjigo
esejev kulturne in družbene kritike Kaptolski kolodvor leta 2001).
Charles Esche
Charles Esche je kustos in kritik. Je direktor Rooseum Center for Contemporary
Art, Malmo (Švedska) in raziskovalec na Edinburgh College of Art, kjer
se ukvarja s t.i. proto-akademijo, akademskim projektom, ki poskuša vzpostaviti
učinkovitejše modele izobraževanja na področju sodobne umetnosti. Med
leti 1993 in 1997 je bil umetniški vodja galerije Tramway v Glasgowu.
Pripravil je vrsto razstav, med drugim: leta 2000 Intelligence-New British
Art v Tate Gallery (London) in Amateur-Variable Research Initiatives v
Konstmuseum and Konsthall (Göteborg); leta 2001 je bil eden od kustosov
angleške selekcije na ARCO 2001 v Madridu, leta 2002 pa skupaj s Hou Hanru
kustos Gwangju Bienala v Koreji.
Ivana Keser
Ivana Keser je študirala na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Pripravlja
javne intervencije in producira svoj lastni brezplačni časopis, ki prinaša
novice iz javnega in privatnega življenja. V svojem delu prevprašuje meje
med lokalnim in globalnim, propagando in indoktrinacijo, aktivizmom in konzumerizmom.
Sodeluje v projektu Weekend Art Hallelujah the Hill z A. Battistom Ilićem
in T. Gotovcem (od 1995 dalje). Leta 2001 je skupaj z A. Battistom Ilićem
iniciirala Community Art - stalni javni forum, dolgoročni projekt javnih
diskusij, delavnic, šole in izdajateljske aktivnosti.
Viktor Misiano
Viktor Misiano živi in dela v Moskvi, doktoriral je iz teorije umetnosti.
Kot predavatelj je gostoval na večih mednarodnih ustanovah, med drugim
na School of Visual Arts, New York, Ecole National Superieure des Beaux
Arts, Paris in Centre d'Art Contemporain, Grenoble. Deset let je bil kustos
za zbirko moderne umetnosti v Puškin muzeju v Moskvi, pozneje pa direktor
Centra za sodobno umetnost v Moskvi.
Pripravil je številne razstave sodobne ruske umetnosti v New Yorku, Moskvi,
Benetkah, Rimu, Helsinkih, Parizu, Stockholmu in drugod in odmeven projekt
APT-ART INT v Moskvi. Leta 1995 je bil na Beneškem bienalu (Venice Biennial)
komisar ruskega paviljona, leta 1996 pa kurator na prvi mednarodni razstavi
Manifesta v Rotterdamu.
Je ustanovitelj in glavni urednik Moskovske revije za umetnost in sodelavec
mednarodnih revij (Flash Art, Contemporanea, PlatformSCCA, Maska, Frakcija).
WHW
Neformalno mrežo " Što, Kako i za Koga" so v začetku 90-ih v
Zagrebu vzpostavili založniška hiša Arkzin / Bastard, Multimedijski inštitut
mi.2 in kustoska ekipa (Ana Dević, Nataša Ilić, Sabina Sabolović) v povezavi
z vrsto projektov ob 150. obletnici objave Komunističnega manifesta. Denimo,
razstava "Što, Kako i za Koga, ob 152. obletnici objave Komunističnega
manifesta" (HDLU, Zagreb 2000 > Kunsthalle Exnergasse, Dunaj 2001)
je izpostavila razmerje med umetnostjo in ekonomijo v delu petdesetih
umetnikov iz evropskega prostora. Leta 2001 se je kustoski kolektiv WHW
registriral kot neprofitna, nevladna organizacija za vizualno umetnost.
V letih 2001 in 2002 so realizirali "Projekt Broadcasting: posvečen
Nikoli Tesli", ki je vključeval serijo predavanj, publikacije, radijske
oddaje / intervencije in razstavo sodobne umetnosti v zagrebškem Tehničnem
muzeju februarja 2002. WHW je pripravil razstavo slovenskih in hrvaških
umetnikov najmlajše generacije, ki je bila junija 2002 predstavljena v
Mestni Galeriji v Ljubljani in marca 2003 v Zagrebu.
Jurij Krpan
Jurij Krpan, arhitekt po izobrazbi, je leta 1994 prevzel v svoje roke program Galerije Kapelica
(takrat delujoče pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani)
in v osmih letih vzpostavil eno od žarišč sodobne umetniške produkcije
in prezentacije v ljubljanskem / slovenskem prostoru. Ne preseneča, da
je bil Krpan v tedniku Mladina leta 1997 proglašen za enega od sto Slovencev,
ki so s svojim delom zaznamovali prvih pet let samostojne Slovenije. V
programu Kapelice so našli svoj prostor projekti s področja novih medijev,
umetniški posegi v galerijski prostor, ekstremne telesne prakse in predvsem
slednje so jo postavile pod žaromete kulturne scene (in širse) in vzpostavile
specifično sceno in publiko.
Douglas Davis
Douglas Davis je pionir video umetnosti in novih medijev, teoretik, performer,
pedagog in svetovalec za strategije digitalnih medijev. Kot umetnik se
je specializiral za "narobno rabo" novih medijev: video je pripravil
do dotikanja, printer do govorjenja, Internet se je ulegel v obiskovalčevo
naročje kot majhen kužek...Leta 1994 je ustvaril eno prvih del mrežne
umetnosti (web art), ki je doseglo širše občinstvo. Od sedemdesetih let
uporablja v svojem delu tradicionalno in napredno tehnologijo, od radia,
filma do satelitov. Leta 1976 je v projektu "umetnosti na razdaljo"
kot prvi umetnik uporabil satelite za individualne, umetniške namene.
Leto dni pozneje pa je skupaj z Josephom Beuysom in Nam June Paikom za
Dokumento 6 izvedel prvi globalni neposredni prenos video performansa.
Napisal je več knjig o razmerju sodobne umetnosti in tehnologije, poučeval
umetnost novih medijev na več kot 25 univerzah in prejel številne nagrade
za svoje delo.
Spletne strani:
http://here.is/THESENTENCE,
The World's First Collaborative Sentence (commissioned by Lehman College
Art Gallery; collection Whitney Museum of American Art gift of Barbara and Eugene M. Schwartz):
http://this.is/METABODY,
MetaBody (The World's First Collaborative Visions of the Beautiful)
(commissioned by George Waterman III Collection; co-sponsored by
P.S.1/The Institute of Contemporary Art, New York; Herbert F.
Johnson Museum, Cornell, Ithaca; Municipal Art Gallery, Reykjavik,
Iceland; Center for Contemporary Art, Warsaw, and others, 1997:
http://here.is/TERRIBLEBEAUTY,
Terrible Beauty (an Evolving Work of Ineractive Global Theater),
1997-2000, performed to date in New York, Dublin, San Francisco, and
Berlin:
http://this.is/DOUGLASDAVIS,
1997-to date, evolving.
http://here.is/RODCHENKORISING,
2000
http://go.to/INNOCENCEDOTCOM,
2001
(redirect for http://moralpornography.com, a double site hosted/designed
in Copenhagen, Denmark and New York City (required to avoid censorship
in institutional computers in the U.S.A only)