te�aj za kustose sodobne umetnosti: te�ajniki/ce / potovanja / programski sodelavci / razstava / teksti te�ajnikov /

Du�an Dov�
Edini u�enosti, ki kaj veljata, ali finan�na rekonstrukcija

Vra�anje v �as, ko se je zgodila razstava Camera lucida, v daljni junij 2002, in polaganje ra�unov je danes vsekakor prijetno. Razstava se je zgodila in nismo bankrotirali. Novinar Mladine je prijazno komentiral, da se pri izbiri teme razstave te�ajniki nismo ravno pretegnili; da pa umetnost, ki kot svoje osnovno izrazno sredstvo uporablja svetlobo, lahko v vro�ih poletnih mesecih ustvari alternativen prostor za zapik. Izplen: dobrodo�lo, torej.

S stali��a nekoga, ki se je prostovoljno javil za t. i. >fundraiserja<,je bilo po nekaj mesecih priprav, sprejemanja odlo�itev, katere umetnike in katera dela uvrstiti na razstavo, potrebna res samo �e potopitev v svetlobni minimalizem in kaos hkrati. Na razstavi se je tako ble��alo od >low-tech light showa< Ivana Maru�i�a Klifa, >neproblemati�nih svetlobnih pleksi objektov< Du�ana Tr�arja, >s precej�njim �tevilom visokovatnih �arnic prepredene table< Mirjane Vodopija, >svetlobne improvizacije< Gorana Petercola, >tiho�itja iz s smolami obdelanih plo��, antikvitetnega diaprojektorja in barvnega ventilatorja< Borislava Bena�i�a in Antuna Motike ter >interaktivno-zvo�no-vizualnega inkubatorja< Ur�ule Berlot in Taa G. Vrhovca Sambolca.

Vsi opisi del so le dobronameren komentar finan�nih investicij v umetnine. �al so finance, ali vsaj misel nanje, v precej�nji meri narekovale ritem nastajanja razstave. Ali je umetnost danes res lahko neodvisna od tak�ne profanosti, kot so finance?

Tavanje v temi

Na te�aju smo med drugim trenirali tudi delo v skupini. Ker smo za to spretnost potrebovali kar nekaj mesecev, smo se v vmesnem �asu le fiktivno poigravali s stro�kovnikom razstave. Prvi razrez stro�kov je bil �- in mora biti - najnatan�nej�i; vsak telefonski klic je stro�ek in vsaka dobra volja nekaj stane. Vsaj na za�etku, ko se ji �e pravi avtorski honorar. Potem se je treba razgledati po zemljevidu morebitnih financerjev, javnih in zasebnih. Nekaj zagonskih sredstev, ali, kot se je pokazalo na koncu, ve�ino, nam je namenil SCCA. S posebnimi pro�njami smo posku�ali pridobiti na svojo stran �e vse tiste, ki jim funkcija v dr�avni upravi omogo�a, da po svoji vesti razdelijo kak�en tolar.�

Zati�je svetlobe

Razsvetljenje je bilo dobesedno: ukvarjali se bomo s svetlobo. Povezali smo jo �e z digitaliziranim zvokom in videom, galerijo pa preuredili tako, da je postala prostor za psihi�no kontemplacijo in fizi�no ohladitev. Iskanje morebitnih financerjev je postalo bolj na�rtno in usmerjeno. Strate�ki cilj je bil dolo�en: producirati enega od eksponatov in ustrezno razstaviti vse druge. Cilj je bil spo�etka preambiciozen, nedosegljiv. K produkciji dela smo povabili podjetje, ki se ukvarja s svetili. Njihov interes ni bil naklju�en, saj so �e ve�krat sodelovali z umetniki. Ker pa so bila na�e ambicije prevelike in pri�akovanja druga�na, je zainteresirano podjetje prekinilo sodelovanje. Nauk te zgodbe je preprost: dokler cilj ni (vsaj delno) uresni�ljiv, dokler zasnova umetni�kega projekta �e ni natan�no definirana, je za vsako povabilo sponzorja prezgodaj. Ko se je pokazalo, kaj sploh pomeni produkcija dela, smo lahko ustrezno preusmerili energijo in finan�na sredstva. Z energijo-navdu�evanjem smo dobili kar nekaj materialov sponzorsko, s financami pa pokrili najnujnej�e in neizogibne izdatke. In pred tem zanje barantali z obi�ajnim slovarjem >delavca na podro�ju kulture<: umetnost je neprofitna in neustrezno podprta od dr�ave; polo�aj sodobne (likovne) umetnosti je specifi�en, saj je krog njenih odjemalcev omejen. V ustreznem trenutku smo pokazali na�e �tiri ase: razstava je del izobra�evalnega procesa, mladi kustosi in umetniki potrebujejo prilo�nost, svetloba je aktualen nesnovni likovni izraz, otvoritev je mno�i�no obiskana. Legitimno smo uporabili �e osebna poznanstva. Tudi stro�kovnik razstave je postal bolj realen, seveda s precej obse�no postavko, namenjeno nepredvidenim stro�kom.

Ve� lu�i!

Nekaj dni pred otvoritvijo je pri�el �as, da svetlobo ujamemo v galerijske prostore. �e na�a kadrovska struktura je predvidela, da bo nalogi najbolj kos kustos, vodja tehni�ne ekipe. Njegova iznajdljivost in dobra volja sta bili neprecenljivi. Za tak�ne zasluge finan�ne konstrukcije nimajo postavk. Razlog je en sam: dobra volja je nemerljiva. Prav zato so marsikatera kon�na finan�na poro�ila v kulturi le pribli�ki; dele� prostovoljnega in nepla�anega dela se lahko razbere le med vrsticami in je kot tak le spomin na udarni�ke akcije, ko so se gradili zadru�ni domovi in ceste. �e bi se tudi prostovoljno delo lahko ovrednotilo s pogodbo, ki bi dolo�ala finan�no nagrado �- resda neizpla�ljivo -, bi vsak projekt na podro�ju kulture bolj ustrezal sodobni ekonomiji, ustrezna ministrstva pa bi bila seznanjena s pravo vrednostjo projektov. V tem primeru bi mi bankrotirali. Tako pa smo se nau�ili postaviti pregradne stene in zatemniti okna.

Ko ugasnejo lu�i.

�as je bil za vsebinsko vrednotenje in finan�no analizo; �as za metafiziko in fiziko. Metafizi�no je bilo vrednotenje individualnih (globina osebne izku�nje), estetskih (koncept razstave in struktura posameznega umetni�kega dela) in ideolo�kih (pomen izobra�evalnega procesa, pogled v svet kuratorstva) razse�nosti projekta. Fizika je bilo finan�no poro�ilo kot zgolj stvar se�tevanja in od�tevanja. Ra�uni so bili zbrani, zaklju�no poro�ilo oddano, zahvale vsem sodelujo�im poslane. Brez metafizike, le konkretne �tevilke. Fizika in metafizika, edini dve u�enosti, ki veljata. Drugih ni. Katera je pomembnej�a? Odvisno, na kateri strani ste.�

Osvetljeni in zatemnjeni galerijski prostori so na koncu postali terapevtsko pribe�ali��e. Res je, bilo je poletje in hipnoti�ni hlad v �kucu je bil dobrodo�el. �e se pri izbiri teme morda res nismo ravno pretegnili - v�asih je modro razmi�ljati v okviru modnih smernic -, smo nategnili vse finan�ne nepredvidljivosti in raztegnili fizi�ne danosti galerije na Starem trgu. Fizkultura nam je ostala v prijetnem spominu.

marec 2004