tečaj za kustose sodobne umetnosti: tečajniki/ce / potovanja / programski sodelavci / razstava / teksti tečajnikov /

Jaka Železnikar
Svet umetnosti: izkušnja tečajnika

Pričakovanja in razlogi za udeležbo na tečaju za kustose sodobne umetnosti so raznoliki, nekaj bo uresničenih, nekaj morda ne. Soočenja z izzivi tečaja, mnenji sotečajnikov, mentorjev, organizatorjev in drugih vpletenih bodo razkrila marsikaj in mnogo, česar drugače ne bi odkrili, tako o umetnosti, kakor tudi o sebi. Vsekakor pa, kot je pravzaprav z vsemi izkušnjami, boste dobili toliko, kolikor boste vložili. Za lažje prebijanje skozi proces, zapisujem nekaj izkušenj v obliki nasvetov, ki vam bodo, upam, prišli prav.

Prvi dan šole

Prebili ste se čez prijavo in zbor, ali pa se morda še boste. Čaka vas takojšnja potopitev v sam proces, soočeni boste z uvodnimi predavanji, mentorji in na videz nevidnim, a skrbno spremljajočim osebjem SCCA-ja. In s skupinico oseb, ki, tako kot vi, obiskujejo tečaj. Sošolci.
Tečaj vam bo vzel več časa, kot si predstavljate, vzemite si čas. SCCA in mentorja boste spoznali tako ali tako, spoznajte najprej svoje sotečajnike, med sabo si boste različni bolj kot pričakujete, kar velja sprejeti kot prednost, pogovori z njimi, tako ob čaju kot ob vinu, boste videli, bodo dragoceni. Prišlo bo do razlik in razhajanj, različni pogledi, mnenja in interesi se znajo tekom procesa izkazati za prednost, če jih, kot skupina, uporabite sebi v prid.

V začetku tečaja boste snov predvsem vpijali, vaš prispevek pride kasneje. Med spoznavanjem snovi, aktivnosti kustosa in v medsebojnem spoznavanju se bo razvilo razumevanje lastnih interesov in vašega mesta ter vloge v procesu, kot tudi istega pri svojih sotečajnikih. Bodite odkriti in spoštljivi, tudi neomajni, a odprti do drugačnih mnenj in predvsem argumentirani v svojih stališčih. Ne zamujajte na srečanja in ne manjkajte na njih. To vsekakor ne bo škodilo. Kot tudi ne bodo škodila druženja izven organiziranih srečanj. Preberite predlagano literaturo, poiščite svoje vire, skupaj obiščite kakšno razstavo in se kasneje pogovorite o njej, če že ne s celo skupino, vsaj z nekaj sotečajniki, a pazite, da se ne izolirate in ne ustvarite >lobijev<. Tovrstne izkušnje med vami, in pogovori z mentorjema o istem bodo znova nekaj, kar gotovo ne bo škodilo.

Razstava, prvi poizkus

V nadaljevanju bo verjetno, vsaj v naši skupini je bilo tako, prva osebnejša izpostavitev postavitev >navidezne razstave<. Tipičen problem bo najverjetneje vaša želja po vključitvi prekomerne količine del, informacij in sorodnega na tej postavitvi. Ni pomembno povedati in pokazati vse kar vemo in znamo, cilj je prej v jasnem stališču kustosa. Težko je z malo sredstvi izraziti, kar je pomembno, lažje je doseči iluzijo vsega s preobilico podatkov. Namen razstave ni povedati vse, prej narediti intenzivno informiran in strogo izbran pregled določene teme ali natančno slediti morebitnemu drugačnemu jasnemu principu organiziranja razstave. Pogovori o zvrsteh razstav, ciljih, komu, zakaj, kaj, kje, zakaj prav to in prav sedaj, ter sorodno, ne bodo škodili. Ko si predstavite svoje >navidezne razstave<, boste veliko prej zgolj besedno izraženih pogledov videli v drugačni, v veliki meri natančnejši miselni perspektivi.

Delo z avtorji

Tekom procesa se boste srečali s komunikacijo z avtorji. Avtorji niso vaši sužnji niti niso vaši nadrejeni. Predvsem pa so živa in občutljiva bitja. Največja napaka, ki jo lahko storite, so obljube ali zgolj namigi o sodelovanju, ki prehitevajo vaše skupinske odločitve. Bodite jasni in nedvoumni glede tega, zakaj se kot skupina ali kot posamezniki ali kot deli skupine zanimate za njihovo delo. Ne obljubljajte ničesar, o čemer kot skupina niste soglasni. Pogovor z avtorji bo, ne glede na vse, vedno oseben, morebitne dane obljube ali zgolj namige boste kasneje zelo težko preklicali. Predvsem je odpovedovanje sodelovanja zelo boleče in zoprno za vse vpletene. Kar ni razlog za izogibanje pogovorom z avtorji. (Gotovo boste govorili z več avtorji, kot jih boste povabili k sodelovanju - razlog temu bo bodisi kvaliteta del, bodisi dejstvo, da avtor izhaja iz drugih tematskih nastavkov kot izhajate sami pri razstavi, ki jo pripravljate; težko se je tudi odpovedati delom, ki so zelo kvalitetna, a tematsko neskladna z idejo razstave; je pa to v dobro celotne razstave nujno.) Razloge za pogovor jasno izrazite in že pristopite k tovrstnim pogovorom z jasnim ciljem v mislih. Pogovori z avtorji vam bodo razkrili marsikaj - imejte v mislih, da je praksa vedno pred teorijo, saj ta črpa iz praks. Še enkrat: previdno in nedvoumno povejte avtorjem, zakaj ste pri njih, kaj želite od njih in kaj ponujate, če sploh kaj ponujate. Obenem bodite neskončno radovedni, neumna vprašanja ne obstajajo. Obstajajo samo neumni (in hkrati javni) rezultati.
Ko avtorje kasneje povabite k sodelovanju, bodite pripravljeni na sicer malo verjetno, a mogočo zavrnitev, vi pa takoj jasno (v dogovoru z avtorjem) določite pogoje sodelovanja in medsebojne obveznosti in roke. Nič ne prepuščajte samoumevnosti. Nič ni samoumevno, pričakovanja in tolmačenja istih besed so lahko radikalno različna. Naj se tudi avtorji jasno opredelijo glede svojih zahtev in pričakovanj. Zapišite dogovorjeno in >dokument< razdelite vsem sodelujočim, sprejmite morebitne popravke, kasneje to uporabite kot referenco.
Bodite jasni: kaj, kdaj, do kdaj, kaj je odgovornost koga in kaj kdo finančno krije (ne pozabite, da vsa metafizika lahko pade, če finančni temelji niso trdni). Isto zahtevajte od avtorjev.

Korak nazaj

Pred pogovori z avtorji, ki sledijo številnim pogovorom in usklajevanjem tako z mentorjema kot s celo skupino, je nujno določiti temo razstave. To je osnova za raziskavo in za pogovore z avtorji, ki bodo morda sodelovali na razstavi. Kvaliteta in relevantnost avtorskih del je pri izboru pomembna, a če delate tematsko razstavo, kar je najverjetneje, je poleg kvalitete del odločujoči element vsekakor tudi tematski okvir avtorjevih del, ki se lahko sklada s tematiko razstave ali pa tudi ne.

Študijski potovanji

Nič prav posebnih nasvetov, zgolj običajno: pripravite si sendviče in soke, s sabo raje vzemite preveč kot premalo denarja. Čim več sprašujte, skrbno shranite naslove. Ne pozabite na uradne dokumente, na primer na potni list. Ne zamujajte. Na potovanju se boste spoznali na načine, ki sicer niso možni. Naspite se, ko ste spet doma. Vzemite s sabo fotoaparat. Imejte svoje podatke pripravljene tako, da jih lahko hitro izmenjate, vizitka ni slaba zamisel. Pred potovanjem se (na primer na internetu) nanj pripravite. Sprašujte.

Dokumentiranje procesa

Dokumentiranje celotnega procesa z različnimi mediji, kot so fotografija, zapiski, video ..., ni slaba zamisel. Četudi to za javnost ni zanimivo, bo gradivo vsekakor za vas same imelo veliko čustveno vrednost, hkrati pa se zna material pokazati uporaben in koristen na nepredvidljive načine.

Denar

Denarja ni nikdar dovolj. Denarja je pravzaprav vedno krizno premalo. Najdite čim več sponzorjev, kot je že bilo rečeno za delo z avtorji, bodite natančni, natančno definirajte svoje zahteve (želite denar, material ali uslugo - od vsega tega boste najtežje dobili denar) in kaj nudite (objavo logotipa na vabilu, v prostoru galerije, v katalogu, . - pazite, da obljubljeno nujno izpolnite; sponzorje osebno povabite na otvoritev in se jim tudi pisno zahvalite). Katalog je običajno prva žrtev pomanjkanja denarja - poizkusite se temu izogniti, katalog je pomemben dokument, ki bo vsem sodelujočim v prihodnje prišel prav. Pri katalogu velja poleg finančnega vidika v mislih imeti tudi časovno dimenzijo, priprava in izdelava kataloga zahteva ogromno časa.

Delo v skupinah

Najverjetneje se boste v procesu tečaja razdelili v več skupin s specifičnimi nalogami. Izberite si, kar vas res bolj zanima, ni bolj ali manj pomembnih vlog - vse vloge so ključne, pomembno je, kako dobro so izpeljane. Komunicirajte med sabo. Intenzivno. Če ne boste, bo prihajalo do neusklajenosti, kar je zelo realna grožnja, ki lahko radikalno ovira delovanje skupine. Še enkrat: komunicirajte. Določite odgovorne, določite naloge: kdo, kaj in do kdaj. Ne zamujajte.

Razstava ni otvoritev

Pred razstavo morate poskrbeti za prevoz del. Zadeva je absolutno komplicirana in traja dlje, kot ste predvideli. Možni so neskončni birokratski zapleti, ki se bodo zagotovo zgodili. Poskrbite za papirje. Dovolj zgodaj. Zavarujete razstavo.

Kot smo verjetno vsi tečajniki doslej, boste tudi sami kot najpomembnejši dogodek procesa razumeli razstavo samo. Razstava je vsekakor pomembna, a v življenju jih boste najverjetneje naredili še veliko. Pri tem vam bo bolj prav prišlo znanje (in kontakti), pridobljeno v času celotnega tečaja, kot razstava sama. Vsekakor pa vam bo za postavitev zmanjkovalo časa. Za postavitev si vzemite čas. Če je možno, cele dneve. Razstavo boste podrli v nekaj urah, postavitev bo vzela vsaj nekaj dni.
Delo pomočnikov ni zastonj, organizirajte ga skrbno. Ne pozabite na sponzorje - dajte jim obljubljeno vidnost v prostoru razstave, povabite jih na otvoritev. Pomembnejše: skrbno in brez napak označite dela avtorjev. Če je možno, sodelujte z avtorji pri postavitvi, a ne pozabite, da oni postavljajo svoje delo, vi pa celoto.
Pravočasno pošljite obvestila medijem in vabila na otvoritev. Upoštevajte čas, ko vabila potujejo, da prispejo po pošti. Povabljeni naj vabila prejmejo vsaj dva dni pred otvoritvijo razstave. Povabite medije. Vsaj na začetku otvoritve se izogibajte alkoholu - mediji zamujajo ali pa želijo ujeti (po)otvoritveni >živ-žav<. Prijatelji in znanci vas bodo spraševali po vašem vpogledu v razstavljena dela in postavitev.
Predvsem pa razstava ni zgolj otvoritev, razstava traja še vse naslednje dni do zatvoritve (in še po tem). Bodite zraven, odložite svoje počitnice na čas po zatvoritvi. Dnevno preverjajte stanje razstave. Neverjetno veliko stvari se lahko premakne ali pokvari. Poskrbite, da je razstava vedno v najboljši obliki. VHS kasete se, denimo hitro izrabijo, imejte pripravljene kopije. Ne vrtite originala. Lahko - naj se to ne zgodi - pride do sporov med avtorji in vami ali lastnikom razstavnega prostora. Galerijo vrnite v stanju, v kakršnem ste jo prejeli. Ali boljšem.
Že pred otvoritvijo ali na njej se zahvalite avtorjem in vsem sodelujočim. Tehniki so sodelujoči. Ne pozabite na sponzorje. Četudi zgolj za lastno veselje, skrbno dokumentirajte proces nastanka razstave. Zavedajte se, da je kustos lahko tudi tisti, ki, med drugim, počisti stranišče.
Razstava se konča, ko je razstavni prostor znova prazen in urejen, dela vrnjena in vse urejeno.

O tem besedilu

Prosim ne zamerite mi nasvetodajalske funkcije besedila, ki jo gre jemati z veliko dozo skepse, a z mislijo, da vam želim zgolj pomagati. Vsekakor lahko za nasvet ali dva povprašate bivše tečajnike. Ali kogarkoli drugega, pa če izgleda še tako nedosegljiv. In srečno.

Konec? Nikakor

Ko kustos že misli, da je vsega konec, vse zaključeno, temu ni tako. Kar zna biti nekakšen neizprosen zakon kustostva. Poglejmo torej spregledano. Podrli ste razstavo, lastnik galerije je bil, v najboljšem primeru, zadovoljen s stanjem galerije po tem dejanju, avtorjem ste vrnili dela, sponzorji so zadovoljni in vas smatrajo za resne partnerje v bodoče in tako naprej. Pa tečaj? Čaka vas še končni obračun, tako z razstavo, njenim potekom in organizacijo, kot z različnimi vidiki tečaja. Pogled nazaj v čas ni toliko namenjen nostalgičnim trenutkom in očem polnim solz, po ah, dobrih starih časih (ki jih na srečo ni več), temveč pregledu, ki sledi po preteku časa, ko se čustva umirijo in pustijo razumu in predvsem kritični in analitični misli, da se artikulira in da se soočijo mnenja o poteku tečaja in najde mesta, ki so bila izpeljana odlično, in mesta, ki so bila izpejana za silo, kot tudi tista, ki, khm, niso bila izpeljana dobro. Vsega tega bo v obilici, namen retrospekitve pa je predvsem ozaveščanje preteklega v smislu izboljšanja tečaja, kar vas morda v tistem trenutku ne bo več toliko zadevalo, bo pa to tudi dobrodošla osvetlitev vaše nadaljnje poti, na kateri, kakopak, velja upoštevati izkušnje, nabrane v preteklosti.

In PR?

Del razstave, kjer sem bil sam bolj aktiven, je obsegal tako imenovane odnose z javnostmi. Torej kratek vpogled še v tovrstno snov. Obračali se boste predvsem na medije, pomembni pa so tudi strokovnjaki, ki spremljajo umetnost, a niso nujno povezani z mediji. Levji delež dela je izdelava časovnega načrta in spiska kontaktov. Za kaj gre? Za preprost spisek, ki definira komu, kako in kdaj se bo kaj sporočilo. Spisek velja pripraviti veliko pred datumom razstave, vsaj dva meseca pred tem, raje pa še prej. Upoštevajte, da se mediji delijo na domače in tuje (za slednje morate sporočilo prevesti v angleščino ali drug ustrezni tuj jezik, naj to naredi profesionalec, slovenska besedila naj pregleda lektor - pazite, da lektor popravi le slovnične napake, stil je zadeva avtorja).
Mediji imajo zelo različne ritme izhajanja, od nekajkrat na leto, mesečno, tedensko, do dnevnikov. Bodite pozorni na datume izida, prilagodite se jim, ker se mediji vam ne bodo. Naredite si spisek relevantnih domačih in tujih medijev, preverite roke za oddajo materiala, ključne novinarje in urednike relevantnih, torej kulturnih rubrik. Ne pozabite na STA. Športnih novinarjev vaša razstava ne zanima. Pripravite si, kot rečeno, tudi spisek relevantnih strokovnjakov, ki sicer ne delajo nujno tudi v medijih. Šele za tem pridejo na vrsto tudi prijatelji, starši in drugi, ki bodo vaše delo pogledali iz osebnih razlogov, ker vas poznajo.
Sporočilo za javnost naj bo dvakrat dvojno: vsebuje naj podatke o razstavi (kje, kdaj, do kdaj, kdo razstavlja - s kratkimi biografijami avtorjev -, kdo so kustosi, v okviru česa razstava nastaja (tečaj, SCCA, mentorja), kdaj je otvoritev in podobno) ter filozofski prispevek oziroma opis teme. Oboje, surovi podatki in navdihnjen filozofski prispevek naj bosta v dveh formatih: kratkem in dolgem. Nikakor ne pozabite primakniti kontakta (mobilni telefon in e-poštni naslov) osebe, ki lahko medijem nudi dodatne informacije. Pripravite tudi material za morebitno objavo: besedilo sporočila v elektronski obliki in vizualno gradivo, primerno za objavo na ineternetu in v tisku. V sporočilu se ne pozabite zahvaliti sponzorjem in drugim, ki so pomagali pri uresničitvi razstave.
Za tiskovno konferenco pripravite natisnjeno besedilo sporočila, kot tudi medij (disketa, CDR) z materialom za objavo, ki ga novinarjem nesebično razdelite. Pripravite tudi sok in kavico.
Ko pripravljate vabilo na razstavo, ne pozabite na čas (in denar), ki je potreben, da se vabila natisnejo in pošljejo po pošti. Ne pozabite, da bo kuvertiranje in naslavljanje vabil trajalo vsaj pol dneva (zbiranje podatkov pa vsaj 20x toliko). Skrbno pripravite otvoritveni dogodek, vsaj majhno količino hrane in občutno večjo količino vina. Spet ne pozabite omeniti sponzorjev, ki ste jih tudi povabili na otvoritev. In se na njej ukvarjali z njimi. Otvoritev bo za vas prej delo kot zabava, ta sledi kasneje v večeru, ko ste že varno oddaljeni od galerije, iz katere ste odšli zadnji in poskrbeli, da je vse tako, kot mora biti.

Sproti spremljajte medije in si delajte kliping, ki vam bo lahko v prihodnje referenca in del zahvale sponzorjem. Kliping naj bo natančen: kateri medij, kdaj. Natisnite spletne strani, posnemite radijske in TV nastope, skopirajte odzive v tisku. PR dogodek je lahko tudi še teden dni do zatvoritve razstave. Shranite kontakte z novinarji, ker vam bodo prišli še prav. Obenem se zavedajte, da to, kar je vam samoumevno jasno, novinarjem morda ni, bodite torej jasni, natančni in kratki, na vsako srečanje se pripravite vnaprej in upoštevajte specifike medija in čas, ki ga boste imeli na razpolago - najprej povejte ključno, šele kasneje poglobite vpogled, če boste za to imeli priložnost. Priložnosti pa morate tako ali tako ustvariti sami.

januar 2003